<?xml version="1.0"  encoding="UTF-8" ?>
<rss version="2.0">
<channel>
<title><![CDATA[Official Travel Guide by Slovenian Tourist Board (si)]]></title>
<link><![CDATA[http://www.slovenia.info]]></link>
<description><![CDATA[List of last-modified items (si)]]></description>
<language>sl</language>
<pubDate>Fri, 03 Sep 2010 02:40:06 GMT</pubDate>
<lastBuildDate>Fri, 03 Sep 2010 02:40:06 GMT</lastBuildDate>
<generator>STIP RSS Generator version 3.0.1.0</generator><ttl>60</ttl>
<image>
	<url>http://www.slovenia.info/img/sto.gif</url>
	<title><![CDATA[Official Travel Guide by Slovenian Tourist Board (si)]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info]]></link>
</image>

<item>
	<guid isPermaLink="false">2040-2386-1</guid>
	<title><![CDATA[Prireditve danes]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Izbrano-za-vas/Prireditve-danes.htm?_ctg_sql_statements=2386&lng=1]]></link>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 14:46:26 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Izbrano za vas]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">882-122-1</guid>
	<title><![CDATA[Kako pridem s hrvaških letališč v Slovenijo (Zagreb, Pulj)?]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Pogosta-vprašanja/Kako-pridem-s-hrvaških-letališč-v-Slovenijo-(Zagreb,-Pulj)-.htm?faq=122&lng=1]]></link>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 07:35:20 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Pogosta vprašanja]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">163-3561-1</guid>
	<title><![CDATA[Potovalna Agencija Myland Milan Padežnik s.p.]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostali-ponudniki/Potovalna-Agencija-Myland-Milan-Padežnik-s-p-.htm?ostali_ponudniki=3561&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[- potovalna agencija<br>
- avtobusni prevozi po Sloveniji in tujini z kvalitetnimi visokoturističnimi avtobusi 15 kom.<br>
- organizirajo turistična potovanja, izlete, strokovne ekskurzije, obiske sejmov, maturantske in šolske izlete, izlete za mlade, posameznike in zaključene skupine.<br>]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 07:29:41 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostali ponudniki]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">163-5335-1</guid>
	<title><![CDATA[Društvo vinogradnikov Črnomelj]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostali-ponudniki/Društvo-vinogradnikov-Črnomelj.htm?ostali_ponudniki=5335&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V črnomaljski kleti - vinarsko informacijskem centru Bele krajine pripravljajo vodene pokušine vrhunskih vin priznanih belokranjskih vinogradnikov za skupine do 50 oseb. Da pride žlahtna kapljica bolj do izraza, zraven postrežejo še sir in pogačo. Obiskovalci kleti lahko vina z vinskega lista tudi kupijo.]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 10:07:56 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostali ponudniki]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftourist_offer%2f1%2f2005%2f111_1_VINOGRADNIKI_CRNOMELJ_62702.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">163-5673-1</guid>
	<title><![CDATA[Turistična kmetija Puklavec]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostali-ponudniki/Turistična-kmetija-Puklavec.htm?ostali_ponudniki=5673&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Turistična kmetija iz Zasavcev leži na vrhu hriba na 300 m nadmorske višine, od koder je čudovit razgled na vse strani po okoliških vinorodnih gričih. Z ljubeznijo, znanjem in marljivostjo obdelujejo 12 ha vinogradov s 45000 trtami. Imajo prastaro klet in lično urejeno vinoteko, za vse potrebne počitka pa imajo pripravljene štiri sobe za 8 do 12  ljudi. Gostom postrežejo s prleškimi specialitetami ter dobrotami iz krušne peči. Posebnost njihove kuhinje je domači puran, pečen v krušni peči ali martinova gos, pripravljena po domačem receptu.<br>
 <br>
Po dogovoru.<BR><br>]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 10:52:52 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostali ponudniki]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">163-5821-1</guid>
	<title><![CDATA[Črnomaljska klet - Vinsko informacijski center Bele krajine]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostali-ponudniki/Črnomaljska-klet-Vinsko-informacijski-center-Bele-krajine.htm?ostali_ponudniki=5821&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br />Črnomaljska klet je vpeta v ponudbo kulture, tradicije in zgodovine starega mestnega jedra mesta Črnomelj. Zbirka odličnih vin v Črnomaljski kleti pa to ponudbo vsebinsko dopolnjuje, saj je vino del naše kulture, tradicije in zgodovine.]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 10:04:57 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostali ponudniki]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftourist_offer%2f1%2f2008%2f100_5737_169371.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">163-6313-1</guid>
	<title><![CDATA[BK Studio - vrhunsko estetsko zobozdravstvo]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostali-ponudniki/BK-Studio-vrhunsko-estetsko-zobozdravstvo.htm?ostali_ponudniki=6313&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Preživite oddih v čudovitem okolju Moravskih Toplic in hkrati poskrbite za zdravje vaših zob. Gostom so na voljo inovativni turistični paketi z vključenimi zobozdravstvenimi storitvami. Najsodobnejša high-tech oprema, najnovejši materiali in postopki ter izkušeni zdravniki vam zagotavljajo odlične rezultate.</div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 07:21:29 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostali ponudniki]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftourist_offer%2f1%2f2007%2fSlovenia---BK-Studio_147567.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">159-117-1</guid>
	<title><![CDATA[ABC rent a car d.o.o. - Europcar Slovenija]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Prevoznik/ABC-rent-a-car-d-o-o-Europcar-Slovenija.htm?prevoznik=117&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 14:34:59 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Prevoznik]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">159-285-1</guid>
	<title><![CDATA[ABC rent a car d.o.o. - Europcar Slovenija]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Prevoznik/ABC-rent-a-car-d-o-o-Europcar-Slovenija.htm?prevoznik=285&lng=1]]></link>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 14:26:31 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Prevoznik]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">154-12217-1</guid>
	<title><![CDATA[Izlet po Trnovsko Banjški planoti]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Izlet-Ekskurzija/Izlet-po-Trnovsko-Banjški-planoti.htm?izlet_ekskurzija=12217&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[8.30 Prihod v Novo Gorico. <br />Z avtobusom se bomo popeljali po ulicah Nove Gorice, ogledali si bomo zanimivosti, ki jih ponuja mesto, potem pa se odpeljali mimo solkanskega mostu proti Sveti Gori. <br /><br />9.30 <br />Sveta Gora - 681 m visoka gora znana kot staro romarsko svetišče. Tu si bomo ogledali baziliko. V primeru lepega vremena nas bo očaral tudi pogled na Julijske Alpe, Matajur, pa vse do morja. <br /><br />10.30 - 11.00 <br />Pot bomo nadaljevali proti mali vasici Lokve. Od tu dalje pa proti botaničnemu in gozdnemu rezervatu Paradana (ogled notranjosti jame ni mogoč). Kot posebnost velja omeniti, da so iz te jame včasih pridobivali led in ga izvažali celo v Egipt. <br /><br />12.30 <br />Sledi postanek za kosilo. <br /><br />14.30 <br />Vračali se bomo po isti poti nazaj proti Novi Gorici, obiskali grad Kromberk v katerem je hranjena stalna muzejska zbirka Goriškega muzeja. <br /><br />16.30 - 17.00 <br />Postanek v eni izmed turističnih kmetij z degustacijo vin in pokušino tipične primorske kulinarike. <br /><br />18.30 Odhod proti domu. <br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:27:16 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Izlet / Ekskurzija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2005%2ftbplanota_50375.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">1969-53622-1</guid>
	<title><![CDATA[Mišela]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostale-prireditve/Mišela.htm?ostale_prireditve=53622&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Klub študentov občine Koper (KŠOK) je letos že tretje leto zapored pripravil krajši cikel koncertov, namenjenega Obalni mladini, katerega so poimenovali MIŠELA. Letošnja Mišela bo trajala en vikend in bo Obalo zavrtela v zvoku norih ritmov skupin NEW WAVE SYRIA, PEEP in WE CAN'T SLEEP AT NIGHT v petek, 03.09.2010, ter IMPLOSIA, PANGEA in ZMELKOOW v soboto, 04.09.2010. Celotno KŠOKovo poletno dogajanje je zbrano pod sloganom POLETI Z NAMI in se bo zaključilo ravno s prireditvijo Mišela.

Mišela je sklop glasbenih večerov, ki v svojem bistvu nosi mešanico in prepih, ki sta značilna za slovensko Istro. Mišela namreč pomeni ravno mešanica. Mešanica jezikov, kultur in nenazadnje ritmov. Zato je KŠOK na Mišelo povabili glasbene skupine New Wave Syria, Implosia, Peep, Pangea, We Can't Sleep At Night in Zmelkoow, katerih ritmi in značilnosti bodo ustvarili prijeten prepih v soparnem obalnem poletnem vikendu.

Vabljeni. Vstopnine ni!
]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 10:00:36 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostale prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">1969-53629-1</guid>
	<title><![CDATA[Delavnice magičnost gibanja]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostale-prireditve/Delavnice-magičnost-gibanja.htm?ostale_prireditve=53629&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Prebujanje in krepitev življenjske energije, notranje moči in kreativnih sposobnosti

Naučili se boste različne energijske in meditacijske tehnike za uporabo v vsakodnevnem življenju  : agične kretnje, rekapitulacija, rebirthing, oshove tehnike, kung fu, tai chi, kreativna vizualizacija in mnoge druge dihalno gibalne tehnike
]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 13:18:33 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostale prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">165-53157-1</guid>
	<title><![CDATA[9. Srečanje harmonikarjev in kolesarjev]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zabavne-prireditve/9-Srečanje-harmonikarjev-in-kolesarjev.htm?zabavne_prireditve=53157&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Tradicionalno srečanje ljubiteljskih in profesionalnih harmonikarjev ter kolesarjev, ki se skozi leto večkrat povzpnejo v Hrušico. Za ples bo igral ansambel NANOS, za pijačo, jedačo in dobro družbo je poskrbljeno. Dobrodošli kolesarji in vsi ostali obiskovalci. Prireditev bo v vsakem primeru, vstopnine seveda ni! HARMONIKARJI POZOR - prijave za nastop se zbirajo eno uro pred začetkom! Info: Gostišče Stara pošta, Hrušica, 05/36 68 444, 041-877-281


]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 07:55:08 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zabavne prireditve]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2010%2fHru%c4%b9%cb%87ica_288411.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">165-53158-1</guid>
	<title><![CDATA[Angelska nedelja na Otlici]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zabavne-prireditve/Angelska-nedelja-na-Otlici.htm?zabavne_prireditve=53158&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Krajevni praznik na Otlici vedno poteka prvo nedeljo v septembru, na katerem se zvrstijo različni dogodki z zabavnim programom, športnimi in družabnimi igrami.

Ob 10.00 – slovesna sveta maša v cerkvi Angelov varuhov;
Ob 15.00 - nastop ŽPZ Večernica v cerkvi
Od 17.00 naprej zabava z ansamblom PRIMORSKI FANTJE, nastopila bo dramska skupino OŠ Otlica, pripravljen je tudi bogat srečelov, in nikar ne skrbite za hrano in pijačo …

Vstopnine ni! Vabi vas TD Okno.
 


]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 07:50:17 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zabavne prireditve]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2010%2fDSC_0097_287066.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">165-53607-1</guid>
	<title><![CDATA[Štengefest - večer jazza - Primož Grašič Quartet]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zabavne-prireditve/Štengefest-večer-jazza-Primož-Grašič-Quartet.htm?zabavne_prireditve=53607&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V primeru slabega vremena koncert odpade.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 05:30:58 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zabavne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">165-53608-1</guid>
	<title><![CDATA[Štengefest - večer flamenca -Palka Quartet]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zabavne-prireditve/Štengefest-večer-flamenca-Palka-Quartet.htm?zabavne_prireditve=53608&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V primeru slabega vremena koncert odpade.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 05:32:55 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zabavne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">165-53635-1</guid>
	<title><![CDATA[Mesto pleše]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zabavne-prireditve/Mesto-pleše.htm?zabavne_prireditve=53635&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<b>Program:</b>
09:00 - 12:00 Otroške delavnice
16:00 Plesna povorka
16:00 - 20:00 Plesni bazar
17:00 (Taverna) Predstavitev plesnih zvrsti
20:00 (Ukmarjev trg) Zapleši z nami
22:00 (Disco bowling) Afterparty Dj. Ross ft. Erika

<b>Prijavljene plesne skupine:</b>
Plesno društvo Elite Koper
Kulturno plesno društvo Moonsun 
Športno-kulturno plesno društvo Maestro 
Plesno-animacijsko društvo Boom Koper 
Andrea Blaškovič - Promenada 
Plesni klub Soy Cubano 
Akademsko kulturno-umetniško društvo Kolo 
Mladinski plesno društvo Fireflame 
Društvo Yalla Yalla sport – Kinetic studio 
Folklorno društvo Val Piran 
Kulturno-umetniško društvo Nambole
Twirling klub Piran 
Art-društvo za promocijo plesa 
Plesna šola Lidije Cerovac 
Plesna skupina Metulj 
Plesna šola Fiona 
ŠK Flip Piran 

]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 12:44:29 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zabavne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">165-53636-1</guid>
	<title><![CDATA[1. otroška olimpijada]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zabavne-prireditve/1-otroška-olimpijada.htm?zabavne_prireditve=53636&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Športno rekreacijski park TURA</div><br /><br /><br /><div>vabi otroke nad 4 leta starosti</div><br /><br /><div><br />da se udeležijo 1. OTROŠKE OLIMPIJADE,</div><br /><div>ki bo v soboto, 4. septembra 2010 ob 15.00 uri.</div><br /><br /><div>Čaka vas ledeno - sladka pogostitev za vse tekmovalce.</div><br /><br /><div>Vabljeni tudi starši in prijatelji da navijate za najmlajše!<br /><br /></div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 15:06:02 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zabavne prireditve]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2010%2fplezalna2_288214.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">165-53747-1</guid>
	<title><![CDATA[Festival Hiše mladih]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zabavne-prireditve/Festival-Hiše-mladih.htm?zabavne_prireditve=53747&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Petek, 3. september
Med 8.00 in 13.00 uro, delavnice za OŠ in SŠ
Društvo tabornikov Rod mladi bori Ajdovščina: taborniške igre, taborniške veščine, taborniške spretnosti za starejše;
MC Hiša mladih Ajdovščina: tematske igre v nogotenisu, pikadu, ustvarjalna delavnica »Polepšajmo Hišo mladih«;
Steg Ajdovščina – Šturje 1: skavtske igre, skavtske veščine
Animatorka za otroke (Nike Škofič): glasbeni kotiček, izdelava obeskov in brošk
Klub ajdovskih študentov in dijakov: predstavitev Dijaške organizacije Slovenije
Mladinski odsek Planinskega društva Ajdovščina: prikaz planinske opreme, tehnike plezanja
Društvo Mladinski ceh: delavnice za osnovnošolce
Mladinski svet Ajdovščina: eksperimentalne delavnice, predstavitvene aktivnosti za mlade
Med 15.00 in 19.00 uro - popoldne za mlade
Delavnice za mlade, športni turnirji, briškuljada – nagrada pršut (začetek ob 16.00, zaželene prijave na info@msa.si), projekcije filmov, igre (namizne, zunanje, pikado, ročni nogomet),
glasbene delavnice – jam session z glasbeniki iz Hiše mladih, druženje ajdovske mladine
Med 21.00 in 1.00 - koncertni večer:
Caipirinha, Instinkt, Studio Hiška

Sobota, 4. september med 21.00 in 1.00, koncertni večer:
La Konga, Studio Hiška, The show makers



]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 08:11:58 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zabavne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">134-53749-1</guid>
	<title><![CDATA[Odprtje razstave VASILIJ ŽBONA, SKULPTURE/SCULPTURES]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Umetniške-razstave/Odprtje-razstave-VASILIJ-ŽBONA,-SKULPTURE-SCULPTURES.htm?umetniske_razstave=53749&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Dr. Jure Mikuž bo predstavil delo Vasilija Žbone, ki izhaja iz Goriške, a živi in dela že dolga desetletja v Parizu.

Razstava spada v sklop razstav Kustosi izbirajo.


]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 08:35:35 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Umetniške razstave]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">132-45173-1</guid>
	<title><![CDATA[Bučn'ce 2010  (etnološko-kulinarična prireditev)]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulinarične-prireditve/Bučnce-2010-(etnološko-kulinarična-prireditev).htm?gastronomske_prireditve=45173&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Bučn'ce 2010  (etnološko-kulinarična prireditev)]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:16:40 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulinarične prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">132-53692-1</guid>
	<title><![CDATA[Sladka Istra]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulinarične-prireditve/Sladka-Istra.htm?gastronomske_prireditve=53692&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Je dvodnevna prireditev, ko se v mestnem jedru Kopra vzpostavi »sladka pot«. Na številnih stojnicah poteka predstavitev, degustacija in prodaja sladic Slovenske Istre, Slovenije in tujine. Vzporedno s tržnico sladkih dobrot potekajo kuharske delavnice in številne spremljevalne aktivnosti.
]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:09:57 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulinarične prireditve]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f2%2f2010%2fpasica_SladkaIstra2010_288361.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">132-27704-1</guid>
	<title><![CDATA[Tradicionalni praznik kostanja]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulinarične-prireditve/Tradicionalni-praznik-kostanja.htm?gastronomske_prireditve=27704&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Vitovlje so zaradi svoje sončne lege in naravnih danosti poznane po edinstvenem kostanju 'maroni', ki je poznan tako doma kot v tujini. 

Praznik kostanja v Vitovljah, vsako jesen organizira tamkajšnje Kulturno turistično društvo. Prireditev se tradicionalno odvija cel vikend. Vključuje kulturni in zabavni program, vitovske gospodinje pripravijo razstavo okusnega domačega peciva, ne manjka kostanja, surovega in pečenega kot se pritiče prazniku kostanja.
]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:02:51 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulinarične prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">131-52187-1</guid>
	<title><![CDATA[International Boat Show]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Sejmi,-gospodarske-in-promocijske-razstave/International-Boat-Show.htm?sejmi_gospodarske_in_promocijske_razstave=52187&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Mednarodni prodanji salon plovil z obširnim obsejemskim dogajanjem]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 07:17:09 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Sejmi, gospodarske in promocijske razstave]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">131-53757-1</guid>
	<title><![CDATA[118. Boljšja tržnica]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Sejmi,-gospodarske-in-promocijske-razstave/118-Boljšja-tržnica.htm?sejmi_gospodarske_in_promocijske_razstave=53757&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, slučajno mimoidoči. Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 eur.
Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)


]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 10:07:31 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Sejmi, gospodarske in promocijske razstave]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2010%2fDSC02427aa_288502.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">129-53618-1</guid>
	<title><![CDATA[Državno veteransko prvenstvo v tenisu]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-prireditve/Državno-veteransko-prvenstvo-v-tenisu.htm?sportne_prireditve=53618&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Za kategorije +35, +40, +45, +50, +55, +60, +65, +70, +75, +80 
]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 09:52:53 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">129-53695-1</guid>
	<title><![CDATA[Plavalni maraton s startom na pomolu v Kopru in ciljem v Žusterni]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-prireditve/Plavalni-maraton-s-startom-na-pomolu-v-Kopru-in-ciljem-v-Žusterni.htm?sportne_prireditve=53695&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:33:29 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">129-53699-1</guid>
	<title><![CDATA[Državno prvenstvo v jadranju]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-prireditve/Državno-prvenstvo-v-jadranju.htm?sportne_prireditve=53699&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Razred opt.47 
]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 12:06:37 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">129-53748-1</guid>
	<title><![CDATA[Odprtje Nogometnega stadiona Ajdovščina]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-prireditve/Odprtje-Nogometnega-stadiona-Ajdovščina.htm?sportne_prireditve=53748&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Uvodne slovesne nagovore bo z godbo pospremil Pihalni orkester Duka, predstavile se bodo Mladinske selekcije NK Primorje Ajdovščina, sledi troboj: NK Primorje Ajdovščina, ND Gorica, FC Koper. Dobrodošli, vabi vas Občina Ajdovščina in NK Primorje Ajdovščina.




]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 08:23:36 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">129-53753-1</guid>
	<title><![CDATA[4. pohod po Dolu gor in dol]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-prireditve/4-pohod-po-Dolu-gor-in-dol.htm?sportne_prireditve=53753&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Pohod poteka po Trnovski planoti, po osrednjem delu tematske poti »Pot po Dolu gor in dol«, mimo vrste zanimivih pomnikov kulturne in naravne dediščine. Letos bomo na pohodu odkrivali jame in brezna v okolici Predmeje, opazovali spuščanje jamarjev v brezno in si ogledali video o naših jamah.
ZBOR in VPIS udeležencev med 8.00 in 9.00 v šotoru v Tihi dolini na Predmeji. Start pohoda je ob 9.00.
Štartnina 5 evrov vključuje topel obrok hrane in eno pijačo. Hoje bo za približno 6 ur. Pohod bo ob vsakem vremenu, potekal bo na lastno odgovornost. Po pohodu sledi DRUŽABNO SREČANJE v šotoru s hišnim ansamblom.
Vabi vas planinska sekcija pri Društvu Gora.

Info: Dušan Brus 05/36 49 016, 041 617 607, www.drustvo-gora.si
]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 09:47:41 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne prireditve]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2010%2fPohod_po_Dolu_goro_in_dol%2c13sep09_196a_288446.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">129-53755-1</guid>
	<title><![CDATA[Mini olimpiada Športne zveze Ajdovščina]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-prireditve/Mini-olimpiada-Športne-zveze-Ajdovščina.htm?sportne_prireditve=53755&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Mini olimpiada je namenjena otrokom, starim od 6 do 10 let ter promociji športnih društev za pridobivanje novih članov.
V primeru slabega vremena bo dogodek potekal v ŠC Police.


]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 09:50:17 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">129-53756-1</guid>
	<title><![CDATA[4. Rally Primorje Ajdovščina]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-prireditve/4-Rally-Primorje-Ajdovščina.htm?sportne_prireditve=53756&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Prireditev šteje za odprto državno prvenstvo Republike Slovenije.
Petek, 17. september v večernih urah – odprtje tekmovanja in srečanje udeležencev
Sobota, 18. september ob predvidoma 12. uri – Uradni štart rallya
Podelitev nagrad najhitrejšim bo potekala zvečer, na parkirišču AP Ajdovščina



]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 10:02:19 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne prireditve]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2010%2frally-primorje-avg08-nedelja_087a_288474.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">129-16758-1</guid>
	<title><![CDATA[25. Soška regata 2010]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-prireditve/25-Soška-regata-2010.htm?sportne_prireditve=16758&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Tradicionalen spust po reki Soči s kajaki, kanuji in rafti od solkanske elektrarne do Podgore v Italiji. Prva prireditev je bila organizirana leta 1986 v duhu takrat aktualnih čezmejnih srečanj. Eden od namenov je bil tudi spodbuditi kajakaške aktivnosti pri zamejskih slovencih, saj so se takrat nekateri posamezniki začeli ukvarjati z veslanjem. Rezultat je očiten, saj so v Standrežu ustanovili Kajak klub Silec, ki tudi samostojno že organizira športno - rekreacijske prireditve. Soška regata je vsako leto organizirana v sklepu prireditev ob praznovanju krajevnega praznika v Solkanu. Nima tekmovalnega karakterja, udeležujejo se je rekreativni ljubitelji kajakaštva. </div><br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:36:47 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">130-45354-1</guid>
	<title><![CDATA[Semanji dan na telečjem 2010 (sklop prireditev)]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Etnološke-prireditve/Semanji-dan-na-telečjem-2010-(sklop-prireditev).htm?etnografske_prireditve=45354&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Semanji dan na telečjem 2010 (sklop prireditev)]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 12:55:47 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Etnološke prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53173-1</guid>
	<title><![CDATA[Aniko Robitz (Madžarska) – fotografija ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Aniko-Robitz-(Madžarska)-–-fotografija-.htm?kulturne_prireditve=53173&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:02 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53493-1</guid>
	<title><![CDATA[Pod bikovo glavo - likovna dela ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Pod-bikovo-glavo-likovna-dela-.htm?kulturne_prireditve=53493&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:11 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53593-1</guid>
	<title><![CDATA[9. vseslovenski festival nevladnih organizacij Lupa]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/9-vseslovenski-festival-nevladnih-organizacij-Lupa.htm?kulturne_prireditve=53593&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/><p>Podrobnejše informacije so na spletni strani <a target="_blank" href="http://www.kinosiska.si/sl/dogodki/drugo/2010-09-27/festival_lupa_tudi_v_i_ki/193/">Centra urbane kulture Kino Šiška</a>.</p>]]></description>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 02:56:41 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53594-1</guid>
	<title><![CDATA[Prihod olimpijskega ognja Specialne olimpiade v Ljubljano ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Prihod-olimpijskega-ognja-Specialne-olimpiade-v-Ljubljano-.htm?kulturne_prireditve=53594&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/><span style="font-weight: bold;">Spored prireditve: </span><br /> <ul><li>13.00 	Tek SOS 1-5 KM<br />     <span style="font-style: italic;">Park Tivoli, Jakopičevo sprehajališče</span></li><li>14.00	Kulturno-zabavni program oseb z motnjami v duševnem razvoju<br />     <span style="font-style: italic;">Park Tivoli, Jakopičevo sprehajališče</span></li><li>15.00	Tek olimpijske bakle do središča mesta, sprejem pred mestno hišo in povratek<br />     <span style="font-style: italic;">Jakopičevo sprehajališče &ndash; Cankarjeva ulica &ndash; Čopova ulica &ndash; Mestna hiša</span></li><li>16.30	Kulturno-zabavna prireditev<br />     <span style="font-style: italic;">Pod Tivolskim gradom</span></li></ul>]]></description>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 02:56:41 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53596-1</guid>
	<title><![CDATA[Audi Ladies Cup - golf]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Audi-Ladies-Cup-golf.htm?kulturne_prireditve=53596&lng=1]]></link>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 02:56:43 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53597-1</guid>
	<title><![CDATA[Big Screen Open - golf]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Big-Screen-Open-golf.htm?kulturne_prireditve=53597&lng=1]]></link>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 02:56:44 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53598-1</guid>
	<title><![CDATA[NK Interblock : NK Krško  - nogometna tekma ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/NK-Interblock-:-NK-Krško-nogometna-tekma-.htm?kulturne_prireditve=53598&lng=1]]></link>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 02:56:44 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53599-1</guid>
	<title><![CDATA[NK Interblock  : NK Aluminij - nogometna tekma]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/NK-Interblock-:-NK-Aluminij-nogometna-tekma.htm?kulturne_prireditve=53599&lng=1]]></link>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 02:56:44 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53600-1</guid>
	<title><![CDATA[NK Olimpija : NK Hit Gorica - nogometna tekma]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/NK-Olimpija-:-NK-Hit-Gorica-nogometna-tekma.htm?kulturne_prireditve=53600&lng=1]]></link>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 02:56:45 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53601-1</guid>
	<title><![CDATA[RK Krim Mercator : RK Ajdovščina - rokometna tekma]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/RK-Krim-Mercator-:-RK-Ajdovščina-rokometna-tekma.htm?kulturne_prireditve=53601&lng=1]]></link>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 02:56:45 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53602-1</guid>
	<title><![CDATA[Teniški turnir Tivoli Cup ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Teniški-turnir-Tivoli-Cup-.htm?kulturne_prireditve=53602&lng=1]]></link>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 02:56:46 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53637-1</guid>
	<title><![CDATA[Boštjan Drinovec: Kakofonicni generator - kiparska postavitev]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Boštjan-Drinovec:-Kakofonicni-generator-kiparska-postavitev.htm?kulturne_prireditve=53637&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:10 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53638-1</guid>
	<title><![CDATA[December 2010 v Ljubljani - spored prazničnih prireditev]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/December-2010-v-Ljubljani-spored-prazničnih-prireditev.htm?kulturne_prireditve=53638&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/><p>Praznično vzdušje se bo, kot vsako leto, simbolično pričelo s prireditvijo <em>Ljudje, prižgimo luč</em>, ko se bo prižgala svetlobna okrasitev mesta, vrhunec pa bo doseglo 31. decembra s <em>silvestrovanji na prostem na trgih v središču mesta</em>.</p>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:11 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53639-1</guid>
	<title><![CDATA[Baročna akademija iz Detmolda (Nemčija) – klasični koncert]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Baročna-akademija-iz-Detmolda-(Nemčija)-–-klasični-koncert.htm?kulturne_prireditve=53639&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53640-1</guid>
	<title><![CDATA[Praznični sejem]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Praznični-sejem.htm?kulturne_prireditve=53640&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53641-1</guid>
	<title><![CDATA[Miklavžev sejem ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Miklavžev-sejem-.htm?kulturne_prireditve=53641&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53642-1</guid>
	<title><![CDATA[Miklavžev sprevod]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Miklavžev-sprevod.htm?kulturne_prireditve=53642&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:14 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53643-1</guid>
	<title><![CDATA[Božični koncert]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Božični-koncert.htm?kulturne_prireditve=53643&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53644-1</guid>
	<title><![CDATA[Sprevodi Dedka Mraza]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Sprevodi-Dedka-Mraza.htm?kulturne_prireditve=53644&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:16 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53645-1</guid>
	<title><![CDATA[Otroške prireditve na Prešernovem trgu]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Otroške-prireditve-na-Prešernovem-trgu.htm?kulturne_prireditve=53645&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 02:57:17 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53658-1</guid>
	<title><![CDATA[Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Orkester-Slovenske-filharmonije-klasična-glasba.htm?kulturne_prireditve=53658&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53659-1</guid>
	<title><![CDATA[Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Orkester-Slovenske-filharmonije-klasična-glasba.htm?kulturne_prireditve=53659&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53660-1</guid>
	<title><![CDATA[Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Orkester-Slovenske-filharmonije-klasična-glasba.htm?kulturne_prireditve=53660&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53661-1</guid>
	<title><![CDATA[Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Orkester-Slovenske-filharmonije-klasična-glasba.htm?kulturne_prireditve=53661&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53662-1</guid>
	<title><![CDATA[Koncerti na mestnih trgih]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Koncerti-na-mestnih-trgih.htm?kulturne_prireditve=53662&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:14 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53663-1</guid>
	<title><![CDATA[Silvestrovanja na mestnih trgih]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Silvestrovanja-na-mestnih-trgih.htm?kulturne_prireditve=53663&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53664-1</guid>
	<title><![CDATA[Likovni kritiki izbirajo: Marko Modic - slike]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Likovni-kritiki-izbirajo:-Marko-Modic-slike.htm?kulturne_prireditve=53664&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53665-1</guid>
	<title><![CDATA[Tension Field - skupinska razstava fotografij]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Tension-Field-skupinska-razstava-fotografij.htm?kulturne_prireditve=53665&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53666-1</guid>
	<title><![CDATA[Odmevi še neizrečenih glasov: Derek Paravicini, klavir (Velika Britanija) - dobrodelni koncert ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Odmevi-še-neizrečenih-glasov:-Derek-Paravicini,-klavir-(Velika-Britanija)-dobrodelni-koncert-.htm?kulturne_prireditve=53666&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53667-1</guid>
	<title><![CDATA[16. Slovenski festival znanosti ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/16-Slovenski-festival-znanosti-.htm?kulturne_prireditve=53667&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53668-1</guid>
	<title><![CDATA[Šukar - koncert romske glasbe]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Šukar-koncert-romske-glasbe.htm?kulturne_prireditve=53668&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53669-1</guid>
	<title><![CDATA[Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Gala-večer-novih-baletnih-koreografij-na-slovensko-glasbo.htm?kulturne_prireditve=53669&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53670-1</guid>
	<title><![CDATA[Mala Kline: Bliss - plesno-gledališki performans ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mala-Kline:-Bliss-plesno-gledališki-performans-.htm?kulturne_prireditve=53670&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53671-1</guid>
	<title><![CDATA[Mala Kline: Bliss - plesno-gledališki performans ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mala-Kline:-Bliss-plesno-gledališki-performans-.htm?kulturne_prireditve=53671&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53672-1</guid>
	<title><![CDATA[Mala Kline: Bliss - plesno-gledališki performans ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mala-Kline:-Bliss-plesno-gledališki-performans-.htm?kulturne_prireditve=53672&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:16 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53673-1</guid>
	<title><![CDATA[Mačeta]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mačeta.htm?kulturne_prireditve=53673&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/>[akcijski kriminalni triler] Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Macheta, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslovnež ga najame za atentat na populističnega senatorja, toda Machete pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strelske obračune in krvave spopade.<br /><br />Povezava: <a href="http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/">http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/</a>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:16 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53674-1</guid>
	<title><![CDATA[Mačeta]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mačeta.htm?kulturne_prireditve=53674&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/>[akcijski kriminalni triler] Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Macheta, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslovnež ga najame za atentat na populističnega senatorja, toda Machete pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strelske obračune in krvave spopade.<br /><br />Povezava: <a href="http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/">http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/</a>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:16 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53675-1</guid>
	<title><![CDATA[Mačeta]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mačeta.htm?kulturne_prireditve=53675&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/>[akcijski kriminalni triler] Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Macheta, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslovnež ga najame za atentat na populističnega senatorja, toda Machete pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strelske obračune in krvave spopade.<br /><br />Povezava: <a href="http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/">http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/</a>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:17 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53676-1</guid>
	<title><![CDATA[Mačeta]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mačeta.htm?kulturne_prireditve=53676&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/>[akcijski kriminalni triler] Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Macheta, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslovnež ga najame za atentat na populističnega senatorja, toda Machete pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strelske obračune in krvave spopade.<br /><br />Povezava: <a href="http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/">http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/</a>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:17 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53677-1</guid>
	<title><![CDATA[Mačeta]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mačeta.htm?kulturne_prireditve=53677&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/>[akcijski kriminalni triler] Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Macheta, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslovnež ga najame za atentat na populističnega senatorja, toda Machete pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strelske obračune in krvave spopade.<br /><br />Povezava: <a href="http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/">http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/</a>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:18 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53678-1</guid>
	<title><![CDATA[Mačeta]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mačeta.htm?kulturne_prireditve=53678&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/>[akcijski kriminalni triler] Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Macheta, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslovnež ga najame za atentat na populističnega senatorja, toda Machete pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strelske obračune in krvave spopade.<br /><br />Povezava: <a href="http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/">http://www.kolosej.si/filmi/film/maceta/</a>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 02:57:18 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53704-1</guid>
	<title><![CDATA[Flota zavod / Matjaž Farič: Srh. Zvok na koži - sodobni ples  ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Flota-zavod-Matjaž-Farič:-Srh-Zvok-na-koži-sodobni-ples-.htm?kulturne_prireditve=53704&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:56:57 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53705-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53705&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53706-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53706&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53707-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53707&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53708-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53708&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53709-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53709&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53710-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53710&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53711-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53711&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53712-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53712&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53713-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53713&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53714-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53714&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53715-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53715&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53716-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53716&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53717-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53717&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53718-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53718&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53719-1</guid>
	<title><![CDATA[Belka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Belka.htm?kulturne_prireditve=53719&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53720-1</guid>
	<title><![CDATA[Nagrajenci se vračajo: Pogovor z nekdanjimi nagrajenci Vilenice - literarni večer]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Nagrajenci-se-vračajo:-Pogovor-z-nekdanjimi-nagrajenci-Vilenice-literarni-večer.htm?kulturne_prireditve=53720&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53721-1</guid>
	<title><![CDATA[Simfonični orkester RTV Slovenija - klasični koncert]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Simfonični-orkester-RTV-Slovenija-klasični-koncert.htm?kulturne_prireditve=53721&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53723-1</guid>
	<title><![CDATA[Simfonični orkester RTV Slovenija - klasični koncert]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Simfonični-orkester-RTV-Slovenija-klasični-koncert.htm?kulturne_prireditve=53723&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53724-1</guid>
	<title><![CDATA[Vilenica (Wales na Vilenici ) - okrogla miza in literarno branje]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Vilenica-(Wales-na-Vilenici-)-okrogla-miza-in-literarno-branje.htm?kulturne_prireditve=53724&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53726-1</guid>
	<title><![CDATA[Blagoslavljanje živali v Ljubljani]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Blagoslavljanje-živali-v-Ljubljani.htm?kulturne_prireditve=53726&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/><p>Blagoslavljanja živali v Ljubljani se bodo udeležili tudi koordinatorji živalskega svetišča v Nepalu. S seboj bodo prinesli svete Budistične relikvije, vključno z relikvijo zoba velikega jogija Geše Lama Končoga.<br /></p><p>Študijska skupina Chagna Pemo je neformalna študijska skupina ter del mednarodne tibetanske organizacije, ki jo vodi spiritualni vodja Lama Zopa Rinpoče.</p>]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:17 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53154-1</guid>
	<title><![CDATA[Pohod po Artiški sadjarski poti]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Pohod-po-Artiški-sadjarski-poti.htm?kulturne_prireditve=53154&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[7.00 uri Tekmovanje v kuhanju golaža na Banovi domačija ( prijave do 01.09.2010 )
9.00 uri Pohod po Artiški sadjarski poti z zbiranjem udeležencev pred prosvetnim domom
12.00 Vrnitev pohodnikov, razglasitev rezultatov » Golažijade », pogostitev in zabava z ansamblom bratov Žerjav 
]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 11:15:42 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53156-1</guid>
	<title><![CDATA[OTVORITEV TEMATSKE RAZSTAVE]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/OTVORITEV-TEMATSKE-RAZSTAVE.htm?kulturne_prireditve=53156&lng=1]]></link>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 11:27:38 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53613-1</guid>
	<title><![CDATA[MED DVEMA SVETOVOMA]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/MED-DVEMA-SVETOVOMA.htm?kulturne_prireditve=53613&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Predstavitev avtobiografskega romana avtorja Franca Deržiča]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:38:19 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53614-1</guid>
	<title><![CDATA[VEČER NA VAS]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/VEČER-NA-VAS.htm?kulturne_prireditve=53614&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Vabimo vas, da preživite    » VEČER NA VAS » tako kot je potekala v tridesetih letih prejšnjega stoletja.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 11:19:34 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53625-1</guid>
	<title><![CDATA[OTVORITEV RAZSTAVE OBMOČNE LIKOVNE KOLONIJE]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/OTVORITEV-RAZSTAVE-OBMOČNE-LIKOVNE-KOLONIJE.htm?kulturne_prireditve=53625&lng=1]]></link>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 11:36:52 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53627-1</guid>
	<title><![CDATA[Koncert]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Koncert.htm?kulturne_prireditve=53627&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Vstopnina 25,00 Evr]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 11:49:05 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53632-1</guid>
	<title><![CDATA[Koncert Tartini festivala]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Koncert-Tartini-festivala.htm?kulturne_prireditve=53632&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Erich Oskar Hütter, čelo (Avstrija), Paul Gulda, klavir (Avstrija) 

]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 13:29:25 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53703-1</guid>
	<title><![CDATA[ŠTRUDLFEST - slovesni četrkov začetek]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/ŠTRUDLFEST-slovesni-četrkov-začetek.htm?kulturne_prireditve=53703&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Križišče gledališča, plesa, glasbe in filma.

ob 17.00 – fotografske delavnice v Lični hiši
ob 18.00 – SLAVNOSTNO ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE MILANU KLEMENČIČU, PRVEMU SLOVENSKEMU LUTKAJU, pred Klemenčičevo hišo v Šturjah
ob 19.00 – poulično gledališče pred Dvorano prve Slovenske vlade
ob 20.00 – PRVI ZMENEK – otvoritev festivala Štrudlfest 2010 v Dvorani prve slovenske vlade
ob 21.00 – dokumentarni film o Milanu Klemenčiču v Dvorani prve slovenske vlade

Info: KUD Javorov hudič, www.strudlfest.com


]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 13:42:37 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2010%2fIMG_6300_288362.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53750-1</guid>
	<title><![CDATA[Jesenske serenade - Godalni sekstet]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Jesenske-serenade-Godalni-sekstet.htm?kulturne_prireditve=53750&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V okviru cikla Jesenske serenade bo v Pilonovi galeriji nastopil Godalni sekstet, ki navkljub obilici repertoarja ostaja redkost na domačih in tujih odrih, ponuja zvočno barvo, ki marsikdaj spominjana orkester. Šest godalnih instrumentov nudi skladateljem uporabo širokega harmonskega in tonskega spektra.

Rok Zgonc - violina, Mojca Menoni Sikur - violina, Natalija Smolina - viola, Mateja Ratajc - viola, Petra Gačnik Greblo - violončelo

Koncert povezujeta igralca Tina Uršič in Dejan Pevčevič.


]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 08:56:01 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53751-1</guid>
	<title><![CDATA[Čaj za dve]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Čaj-za-dve.htm?kulturne_prireditve=53751&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Čaj za dve v izvedbi gledališke skupine Smeh ni greh Kulturnega društva Orlica Pišece.
Vstopnina 5,00 Evr]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 09:10:18 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53754-1</guid>
	<title><![CDATA[Literarno-glasbeni večer]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Literarno-glasbeni-večer.htm?kulturne_prireditve=53754&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Vabljeni na predstavitev pesniške zbirke "Odmev srca in burje" Alenke Skupek in nastop kantavtorja Andreja Horvata s prijatelji.

Alenka Skupek je zbirko pesmi, ki je nastajala skoraj dve desetletji, naslovila “Odmev srca in burje”.
Naslov ni naključen, temveč se te tri besede - Odmev, Srce in Burja - nanašajo in bistveno prepletajo tako z vsebino kot tudi z obliko pesmi v Alenkini zbirki.
Literarni večer bo popestril Kanadski kantavtor Andrej Horvat, ki bo nastopil skupaj s Angusom Prainom iz Nove Zelandije ter Miho Červom iz Žapuž. Andrej sam piše besedila in glasbo za svoje pesmi, poje ter igra kitaro in orglice. Andrej dobi navdih od ljudi, ki so kakorkoli vplivali na njegovo življenje. To se kaže v njegovi glasbi. Je tudi velik ljubitelj Slovenije in Slovenskega jezika, kar postane jasno, ko poslušaš njegove pesmi. Njegovo glasbo bi lahko uvrstili v "folk" zvrst. Tokrat se mu bosta pridružila Miha, ki ga bo spremljal s kontrabasom, in Angus, ki bo igral ksilofon in različne druge instrumente.

Vstop prost!

]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 09:46:10 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53758-1</guid>
	<title><![CDATA[ŠTRUDLFEST - pisan drugi dan festivala]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/ŠTRUDLFEST-pisan-drugi-dan-festivala.htm?kulturne_prireditve=53758&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[10:00 – lutkovna predstava za otroke v Dvorani prve slovenske vlade

16:00 – Gledališke delavnice za mladostnike od 13-ega leta dalje v Lični hiši

19:00 – plesna predstava goriških srednješolcev v Dvorani prve slovenske vlade

20:00 – poulično gledališče - Teater Cizamo predstavlja Gusarsko predstavo na Trgu 1. slovenske vlade

21:00 – gledališka predstava v Dvorani prve slovenske vlade

22:00 – koncert vokalne skupine ROZALIE na dvorišču Doma krajanov Ajdovščina (za Manufakturo)

22:00 – MILONGA – plesni večer v ritmu tanga v avli Dvorane prve slovenske vlade





]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 12:01:40 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2010%2fstrudlfest08-petek_013a_288579.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53759-1</guid>
	<title><![CDATA[ŠTRUDLFEST - ustvarjalna sobota - tretji dan festivala]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/ŠTRUDLFEST-ustvarjalna-sobota-tretji-dan-festivala.htm?kulturne_prireditve=53759&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[09:00 – Cirkuške delavnice z Meto in Senko v avli Dvorane prve slovenske vlade

10:00 – Lutkovna predstava v organizaciji ZKD Ajdovščina v Dvorani prve slovenske vlade

15:00 – Lutkovne delavnice v Lični hiši

17:00 – Klepet ob kavi v Baru Stolp Ajdovščina

19:00 – Stand up komedija s Perico na Trgu 1. slovenske vlade

20:00 – gledališka predstava gledališča Moment v Dvorani prve slovenske vlade



]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 12:05:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53722-1</guid>
	<title><![CDATA[Mesto žensk - 16. mednarodni festival sodobnih umetnosti ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Mesto-žensk-16-mednarodni-festival-sodobnih-umetnosti-.htm?kulturne_prireditve=53722&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:14 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">128-53725-1</guid>
	<title><![CDATA[Svetovna nagrada GA za trajnostno arhitekturo 2007, 2008, 2009 - razstava fotografij ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulturne-prireditve/Svetovna-nagrada-GA-za-trajnostno-arhitekturo-2007,-2008,-2009-razstava-fotografij-.htm?kulturne_prireditve=53725&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br/><p>Na razstavi je na ogled 120 fotografij del petnajstih svetovno znanih arhitektov, prejemnikov Svetovne nagrade GA za trajnostno arhitekturo. V bližnjem Mednarodnem grafičnem likovnem centru so na ogled predstavitveni filmi o vsakem od arhitektov.<br /></p><p>Svetovno nagrado GA za trajnostno arhitekturo (Global Award for Sustainable Architecture), ki jo podeljujejo od leta 2006, vsako leto prejme pet arhitektov, ki v različnih delih sveta s svojim etičnim in ekološkim pristopom prispevajo k reševanju globalnih problemov družbe in okolja.<br /></p><p>Namen nagrade je ustvariti skupnost zelo nadarjenih arhitektov, ki bi spodbujali svetovno razpravo in izmenjavo izkušenj o arhitekturi in globalni družbi. Razstavljeni projekti so nastali v zelo različnih okoljih (Nemčija, Francija, Avstrija, Belgija, Norveška, Indija, Burkina Faso, Južnoafriška Republika, Kitajska, ZDA, Čile). in se s svojimi inovativnimi rešitvami odzivajo na različne problematike. </p>]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 02:57:16 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulturne prireditve]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">219-53245-1</guid>
	<title><![CDATA[Ekofest - radostno doživetje narave, človeka in energije v zeleni dolini]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Festivali/Ekofest-radostno-doživetje-narave,-človeka-in-energije-v-zeleni-dolini.htm?prireditve_festivali=53245&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Z Ekofestom želimo povezati šport, tradicijo, klulturo, posameznike, društva in instiucije, ki se na etičen način trudijo za trajnostni razvoj, turizem in gospodarstvo ter to počnejo na pozitiven način do narave, zdravje človeka in uporabe energij v vsakdanejm življenju ter z novimi znanji vse to ohranjajo in nadgrajujejo za prihodnje rodove.<br /><br />V septembru bo Ekofest potekal med 17. in 19. septembru, na različnih lokacijah - Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ribniku Vrbje, Bio parku NIVO in še mnogih drugih.<br /><br />Podroben program prireditve si poglejte na www.zkst-zalec.si<br /><br />]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 11:28:25 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Festivali]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_events%2f1%2f2010%2feko_2_re_288537.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5147-1</guid>
	<title><![CDATA[Foculus]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/Foculus.htm?ostala_kulinarika_prava=5147&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[ <br>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:30:41 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5159-1</guid>
	<title><![CDATA[Kavarna Zvezda]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/Kavarna-Zvezda.htm?ostala_kulinarika_prava=5159&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Odprto: 
od ponedeljka do sobote 7.00-23.00, 
nedelje 10.00-20.00]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:30:54 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5167-1</guid>
	<title><![CDATA[Slaščičarna Pri vodnjaku]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/Slaščičarna-Pri-vodnjaku.htm?ostala_kulinarika_prava=5167&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:31:06 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5205-1</guid>
	<title><![CDATA[Tomato]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/Tomato.htm?ostala_kulinarika_prava=5205&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:31:19 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5217-1</guid>
	<title><![CDATA[Čajna hiša Cha]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/Čajna-hiša-Cha.htm?ostala_kulinarika_prava=5217&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Odprto: 
ponedeljka do petka 9.00-22.30, 
sobota 9.00-15.00 in 18.00-22.30; 

Trgovina s ponudbo čajev: 
od ponedeljka do petka 9.00-20.00, 
sobota 9.00-14.00.]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:30:37 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5279-1</guid>
	<title><![CDATA[Abecedarium]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/Abecedarium.htm?ostala_kulinarika_prava=5279&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Odprto: vsak dan 8.00 - 1.00]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:30:32 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5296-1</guid>
	<title><![CDATA[KavaČaj Slamič]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/KavaČaj-Slamič.htm?ostala_kulinarika_prava=5296&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:30:26 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5306-1</guid>
	<title><![CDATA[BOF]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/BOF.htm?ostala_kulinarika_prava=5306&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:31:32 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5371-1</guid>
	<title><![CDATA[Pizzeria Tunnel]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/Pizzeria-Tunnel.htm?ostala_kulinarika_prava=5371&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Odprto:
Ponedeljek - petek: 11.00 - 22.00 
Sobota, nedelja in prazniki: 12.00 - 22.00
Zaprto: 31.december in 1.januar]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:31:00 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2602-5392-1</guid>
	<title><![CDATA[Kavarna Maček]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostala-kulinarika/Kavarna-Maček.htm?ostala_kulinarika_prava=5392&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Odprto vsak dan:

nedelja - četrtek: 9.00 - 00.00
petek - sobota: 9.00 - 01.00]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:30:46 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostala kulinarika]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">4881-9387-1</guid>
	<title><![CDATA[Kranjska klobasa]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Jedi-in-recepti/Kranjska-klobasa.htm?recepti=9387&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Najbolj poznan slovenski prehranski izdelek v svetu, ki temelji na bogati dediščini predelave prašiča v mesne izdelke. Najstarejša 
omemba klobase z nazivom »kranjska« je iz leta 1896.]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 07:39:51 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Jedi in recepti]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcuisine%2f1%2f2008%2fKranjskaklobasa%5b1%5d_184280.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">827-4600-1</guid>
	<title><![CDATA[Potovanje iz Notranjske proti Brkinom]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kulinarično-doživetje/Potovanje-iz-Notranjske-proti-Brkinom.htm?kulinaricno_dozivetje=4600&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>&bull;&nbsp;Nastanitev s polpenzionom ali kosilo/večerja na turističnih kmetijah: <a href="http://www.slovenia.info/?excursion_farm=324&amp;lng=1" target="_self">Logar</a> v Žerovnici pri Grahovem, <a href="http://www.slovenia.info/?excursion_farm=1100&amp;lng=1" target="_self">Žigon</a> v Grčarevcu pri Logatcu, <a href="http://www.slovenia.info/?excursion_farm=65&amp;lng=1" target="_self">Hudičevec</a> v Razdrtem pri Hruševju, <a href="http://www.slovenia.info/?excursion_farm=69&amp;lng=1" target="_self">Dolenčevi</a> v Sajevčah pri Hruševju, <a href="http://www.slovenia.info/?excursion_farm=766&amp;lng=1" target="_self">Pri Andrejevih</a> v Narinu pri Pivki, <a href="http://www.slovenia.info/?excursion_farm=3856&amp;lng=1" target="_self">Na meji</a> v Trnjah pri Pivki in <a href="http://www.slovenia.info/?farm_with_accommodations=3552&amp;lng=1" target="_self">Francinovi-Volkovi</a>, na katerih lahko poskusite odlične lokalne in regionalne notranjske jedi.</div><br /><div>&bull;&nbsp;Izbrane lokalne jedi lahko poskusite na izletniških turističnih kmetijah: <a href="http://www.slovenia.info/?excursion_farm=232&amp;lng=1" target="_self">Levar</a> v Dolenjem jezeru pri Cerknici, <a href="http://www.slovenia.info/?excursion_farm=244&amp;lng=1" target="_self">Pri Cunarju</a> v Juriščah pri Pivki in Kontrabantar v Dolenji vasi pri Cerknici.</div><div><br />&bull;&nbsp;Številne možnosti za kolesarjenje <a href="http://www.slovenia.info/?kolesarjenje=128&amp;lng=1" target="_self">v okolici Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana</a> ter&nbsp; <a href="http://www.slovenia.info/?kolesarjenje=93&amp;lng=1" target="_self">po dolini Pivških jezer</a> z ogledom naravnih in kulturnih znamenitosti ob poti.<br />&nbsp;</div><br /><div>&bull;&nbsp;Možnost ogleda muzeja kmečkega orodja na <a href="http://www.slovenia.info/?excursion_farm=65&amp;lng=1" target="_self">Turistični kmetiji Hudičevec</a> na Razdrtem pri Hruševju.</div><br /><div>&bull;&nbsp;Možnost ogleda Ekološke kmetije Kandare v Danah pri Starem trgu pri Ložu, kjer obiskovalcem ponujajo možnost izobraževanja na kmetiji za šoloobvezne otroke, vožnjo z vozom lojternikom ali sanmi, terensko ježo konj ali organizacijo izletov s konji po okolici;po predhodnem dogovoru.</div><br /><div><br />&bull;&nbsp;Možnost jahanja konj <a href="http://www.slovenia.info/?jahanje=35&amp;lng=1" target="_self">v Centru za vzrejo in vzgojo jahalnih konjev v gradu Prestranek</a>, kjer se ukvarjajo z vzrejo in prodajo konj ter nudijo Šolo jahanja, dresure in preskakovanja ovir.</div><br /><div>&bull;&nbsp;<a href="http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=449" target="_self">Ogled Postojnske jame</a> v Postojni, ki velja za največjo slovensko znamenitost ali <a href="http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=5237&amp;lng=1" target="_self">Križne jame</a> na Bloški polici.</div><br /><div>&bull;&nbsp;<a href="http://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitosti=653" target="_self">Ogled Predjamskega gradu</a> v Predjami pri Postojni, ki buri domišljijo z znano legendo o srednjeveškemu vitezu Erazmu Predjamskem.</div><br /><div>&bull;&nbsp;<a href="http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=4315&amp;lng=1" target="_self">Ogled Cerkniškega jezera</a>, svetovno znanega največjega presihajočega jezera v Sloveniji, kjer si lahko ogledate številne&nbsp; naravne pojave ter raznoliko floro in favno.</div><br /><div><br />&bull;&nbsp;Oglede cerkev Svetega Jakoba v Narinu.</div><br /><div>&bull;&nbsp;<a href="http://www.slovenia.info/?muzej=8666&amp;lng=1" target="_self">Ogled muzejske zbirke</a>, sestavljene iz najdragocenejših primerkov težkega orožja, v Parku vojaške zgodovine v Pivki.</div><br /><div><br />&bull;&nbsp;Ogled podzemnega sveta dveh jam: <a href="http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=1217&amp;lng=1" target="_self">Pivka jame in Črne jame</a>.</div><br /><div>Prireditve na prostem, povezane s kulinariko:</div><br /><div>- <a href="http://www.slovenia.info/?kmecki_prazniki_in_veselice=20479&amp;lng=1" target="_self">Pastirske igre</a> v Senožečah, 31.7.-1.8.<br />- Furmanski praznik v Postojni<br />- Erazmov viteški turnir<br /></div>]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 11:06:05 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kulinarično doživetje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fprogram%2f1%2f2009%2fKavra_s_svinjskimi_rebri-004_223479.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2598-5952-1</guid>
	<title><![CDATA[Ribja restavracija Pikol]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Restavracije/Ribja-restavracija-Pikol.htm?restavracije=5952&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V neposredni bližini Nove Gorice, na obrobju Rožne doline, ob romantičnem a skrivnostnem ribniku pritegne pogled nenavadna, leseni brunarici podobna hiša, ki si je pridobila sloves vrhunske ribje restavracije.<BR><BR>Na prvem mestu je mediteranska, tako italijanska kot tudi dalmatinska kuhinja s pridihom lastnih kuharskih umetnin. Domača - tradicionalna briška kuhinja (v sezoni) ter jedi iz divjačine.<BR> <BR>Inovativna in tradicionalna priprava svežih jadranskih rib, školjk in rakov. Sommelier-jev nasvet pri izbiri vina in mineralnih vod. PIKOL UMETNOST OKUSOV<BR><BR>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:26:11 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Restavracije]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcuisine%2f1%2f2005%2f034_04_pikol_zunanjost_1_62156.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2594-3375-1</guid>
	<title><![CDATA[Gostilna Privošnik]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Gostilne/Gostilna-Privošnik.htm?gostilne=3375&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Gostilna Privošnik se ponaša z več kot 130-letno tradicijo. Znana je po domači hrani in domačem pivu (poseben sistem hlajenja). pečejo svoj koruzni, ržen in ajdov kruh.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:46:09 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Gostilne]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcuisine%2f2%2f2005%2fprivo%c4%b9%cb%87nik_58740.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2594-3412-1</guid>
	<title><![CDATA[Gostilna Pavličič]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Gostilne/Gostilna-Pavličič.htm?gostilne=3412&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Nahajamo se v idilični prleški vasi Pristava, ki je od Ljutomera oddaljena le nekaj kilometrov. Vse od pričetka obratovanja, ko sta Marica in Ludvik Pavličič leta 1969 začela s tradicijo, ohranjamo in negujemo sloves pristne družinske gostilne. Že tretja generacija skrbi za prijetno počutje gostov, ki lahko kulinarično uživajo ob dnevno sveže pripravljenih malicah, jedeh po naročilu, pripravljenih jedeh, svečanih menujih ob posebnih priložnostih kot so gostije, obletnice ali poslovna srečanja.</div><br /><div>Naša posebnost so pristne domače postržjače, ajdovi krapci in pšenični krapci. </div><br /><div>Vsako jesen nas na terasi gostilne pozdravlja zvok klopotca iz Globoke, kjer hišni gospodar Milč skrbi za vinograd, mladi gospodar Boštjan pa domače belo vino z veseljem ponudi cenjenim gostom. Gospodinji Marica in Jelka pa po starem receptu pripravita domače meso in zaseko za prleško tünko.</div><br /><div>SPOZNAJTE DOMAČNOST, PRISTNOST IN KAKOVOST, TER SE OGLASITE PRI NAS!<br /></div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:03:51 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Gostilne]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcuisine%2f1%2f2008%2fZunanjost_164453.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2594-10430-1</guid>
	<title><![CDATA[Gostilna pri Žerjavu]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Gostilne/Gostilna-pri-Žerjavu.htm?gostilne=10430&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 16:03:51 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Gostilne]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">146-391-1</guid>
	<title><![CDATA[Z vrh Ječmenc na Lašček]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Pohodništvo/Z-vrh-Ječmenc-na-Lašček.htm?pohodnistvo=391&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Opis poti: Poti se lotimo na križišču Vrh Ječmenc in se mimo domačije podamo navkreber. Po strmi markirani in urejeni poti bomo vrh dosegli v 45 minutah.]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 11:34:45 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Pohodništvo]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">146-394-1</guid>
	<title><![CDATA[Trnovo - Kobilnik - Skozno - Trpinovšče - Rijavci - Kuk - Trnovo]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Pohodništvo/Trnovo-Kobilnik-Skozno-Trpinovšče-Rijavci-Kuk-Trnovo.htm?pohodnistvo=394&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Opis poti: Pot začnemo pri domačiji, kjer je bila nekoč Gostilna Ovčar, na severnem delu vasi, od koder krenemo naprej na 813 m visok Kobilnik, ki je urejen kot park NOB. Na vrhu leži mogočen spomenik, postavljen v spomin padlim borcem v NOB. <br />Ob lepem vremenu se nam nudi lep razgled na verigo Alp, na jugozahodni strani pa tja do morja. S Kobilnika se spustimo po cesti mimo cerkve in pokopališča do ledinskega imena Soline, kjer zavijemo levo na kolovoz, ki počasi preide v stezo in nas pripelje do naravnega mosta s spodmolom imenovanega Skozno. Spotoma si ob kolovozu ogledamo majhno kraško jamo, ki je polna sige in kapnikov. Na Skoznem lahko uživamo ob enkratnem pogledu na spodnjo Vipavsko dolino. Pot nadaljujemo levo po markirani stezi, ki poteka nad dolino po robu planote, do označenega križišča, kjer si na klopci lahko odpočijemo, potem pa poiščemo pot, ki zavije levo proti Trpinovšču - lepo urejenemu naselju vikendov. Ob njih zavijemo desno na kolovoz, ki nas pripelje do Rijavcev. Iz Rijavcev pot zavije desno po kolovozu v smeri Mrzla Rupa - Nemci, kjer se srečamo z označeno in urejeno Učno potjo Kuk, zavijemo desno po njej in se mimo znamenitega visoko ležečega kala povzpnemo na 946 m visok skalnat Kuk, ki nam nudi zelo lep razgled na Trnovske gozdove, preko Nemcev pa vse tja do Lokvi. S Kuka se proti Trnovemu vračamo po učni poti, po njej prispemo do asfaltne ceste, zavijemo desno proti Trnovem in se vrnemo na izhodišče.]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 11:35:40 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Pohodništvo]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">146-1697-1</guid>
	<title><![CDATA[Pot ob Muri]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Pohodništvo/Pot-ob-Muri.htm?pohodnistvo=1697&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Pot ob reki Muri predstavlja raj za vse sprehajalce in pohodnike, saj ponuja spoznavanje neokrnjene narave, rastlinstva in živalstva ob reki Muri. Ob gledanju žuboroče vode in tišine, daleč stran od mestnega vrveža, se človek sprosti in si nabere novega delovnega elana. <br /></div><br /><div>V kraju Radenci se lahko odločite za dvoje poti: <br />1-Pot ob Muri, ki vodi vzporedno z reko v smeri njenega toka - v smeri Razkrižja. <br />2- Pot, ki teče prav tako vzporedno z reko Muro, vendar v nasprotni smeri toka reke Mure - v smeri Gornje Radgone. </div><br /><div><a href="http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=11121&lng=1&showall=all&nocache=1" target="_self">Mura</a> izvira v Avstriji, v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern (Visoke Ture). Izvira na višini 1898 metrov in je od izvira do sotočja z Dravo (pri Legradu v Podravini) dolga 438 kilometrov, od česa je v Avstriji 295 km, v Sloveniji okrog 70 km in je s tem ena izmed najdaljših rek pri nas. <br /></div><br /><div>Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekoststem - loko. Pestrost in gostota ptic sta tu izredni. </div><br /><div>Svetovno in evropsko ogrožene vrste: <br />bela štorklja, črna štorklja, velika bobnarica, mala tukalica, vodomec, srednji detel, siva žolna, belovrati muhar. </div><br /><div>Za Slovenijo pomembne vrste: <br />siva čaplja, mali martinec, čebelar, breguljka, rečni cvrčalec, trstni cvrčalec, plašica. </div><br /><div>V preteklosti je na Muri delalo kar nekaj mlinov. Danes je teh mlinov zelo malo, eden redkih je Babičev mlin v Veržeju. Karakterističen je po tem, da pogonsko kolo plava na dveh čolnih, sila pa se z njega v mlin prenaša z jekleno vrvjo, tako da mlin ni odvisen od vodostaja Mure. </div><br /><div>Posebnost Mure je tudi "BROD NA MURI" - skela, ki preko Mure prevaža ljudi, vozila,... Brodov je na tem področju kar nekaj, npr. v Krogu in Ižakovcih. </div><br /><div>Reka Mura je že v preteklosti predstavljala mejno reko. Od 13. stoletja do prve svetovne vojne je tekla kot mejna reka med Avstrijo in Ogrsko, kar je tudi glavni razlog za razlike med Slovenci na levem in desnem bregu reke. To razliko lahko najlažje opazite, ko obiščete Prleke in Prekmurce vsake posebej. Razlike niso le v navadah in običajih, temveč tudi v prehrani in kar opazite kot prvo razliko je narečje. V pogovoru z domačini, ki so zelo gostoljubni na obeh bregovih reke Mure, se lahko dokaj hitro naučite določenih izrazov in razlike opazite tudi sami. <br /><br />Mura je nekoč služila kot pomočnik mlinarjem, vendar je opaziti, da ta poklic v tej obliki že izumira. Še v začetku 20. stoletja je bilo okoli 40 plavajočih mlinov na reki, danes se jih je ohranilo le malo. Kot etnološki spomeniki se v današnjem času obnavljajo in ponujajo izlet v preteklost. Seveda se na sprehodu na Poti ob Muri lahko sproščate ob pogledu na najzanimivejše rastline, ki rastejo tukaj v mrtvicah in močvirjih. </div><br /><div>Zelo lepa je reka Mura s svojimi brzicami ter favno in floro v in izven nje. <br /><br />Vir:<br />http://www.turisticnodrustvo-radenci.si/predstavitev_znam.htm<br /></div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 11:02:14 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Pohodništvo]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fhiking%2f1%2f2009%2fmura02_198611.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">146-2092-1</guid>
	<title><![CDATA[Sprehajalna pot med vinogradi]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Pohodništvo/Sprehajalna-pot-med-vinogradi.htm?pohodnistvo=2092&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V spodnji Vipavski dolini v vasi Zalošče se lahko podate na sprehod med vinogradi, sadovnjaki in oljčnimi nasadi. <br />Na najvišji točki sprehajalne poti se vam bo odprl razgled na vas Zalošče in Dornberk, na reko Vipavo in na cerkev sv. Lovrenca iz 16. stoletja. <br />]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 11:57:08 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Pohodništvo]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">146-2597-1</guid>
	<title><![CDATA[Pohod po Artiški sadjarski poti]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Pohodništvo/Pohod-po-Artiški-sadjarski-poti.htm?pohodnistvo=2597&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[7.00 uri Tekmovanje v kuhanju golaža na Banovi domačija ( prijave do 01.09.2010 )
9.00 uri Pohod po Artiški sadjarski poti z zbiranjem udeležencev pred prosvetnim domom
12.00 Vrnitev pohodnikov, razglasitev rezultatov » Golažijade », pogostitev in zabava z ansamblom bratov Žerjav 
]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 11:07:46 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Pohodništvo]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">155-317-1</guid>
	<title><![CDATA[Vipavska vinska cesta]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Vinska-cesta/Vipavska-vinska-cesta.htm?vinska_cesta=317&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Vipavska dolina je dežela sonca, burje in vina. Tradicija vinogradništva sega daleč v preteklost. Popotnik lahko na vsakem koraku občuduje prepletenost ljudskih običajev in vinske trte ter vina.<br /> <br />Vipavski vinorodni okoliš ima 2000 hektarjev vinogradov in je glede na klimatske in talne pogoje ter sortni izbor eden najkakovostnejših vinorodnih območij v Sloveniji. Sončna južna pobočja so kot nalašč za gojenje vinske trte. Domačini že stoletja po vsej Sloveniji in tudi v tujini slovijo kot odlični vinogradniki in vinarji. Njihova vina je opeval že Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Kasneje si je celo gospoda na Dunaju sladkala življenje z vipavskimi vini.<br /> <br />Katerikoli kraj obišče popotnik v dolini, povsod bo naletel na obokane kleti s starimi hrastovimi sodi in žlahtno kapljico v njih.<br /> <br />Če želite občutiti prisotnost in svojstvenost vipavskih vinogradov, morate poskusiti zelen in pinelo, avtohtoni sorti Vipavske doline, ki sta v preteklosti skoraj utonili v pozabo, zdaj pa se domačini znova vračajo k zapuščini svojih dedov. Prenekatera domačija spet goji obe sorti.<br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 09:09:20 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Vinska cesta]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fwine_road%2f1%2f2005%2fHram_68636.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2465-3103-1</guid>
	<title><![CDATA[Pohod po hmeljski poti]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Pot-dediščine/Pohod-po-hmeljski-poti.htm?pot_dediscine=3103&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<span style="font-size: 10pt; mso-ansi-language: SL"><font face="Arial">Tradicionalna prireditev se odvija vsako leto zadnjo soboto v mesecu avgustu s startom ob 9. uri pri dvorcu Novo Celje.<br /><br /></font></span><div><span style="font-size: 10pt; mso-ansi-language: SL"><font face="Arial">Pot se prične in konča pred dvorcem Novo Celje v Žalcu </font></span><span style="font-size: 10pt; mso-ansi-language: SL"><font face="Arial">(poznobaročnem dvorcu zgrajenem v 18. stoletju po vzoru dunajskega Sch&ouml;nbrunna), kjer je bil eden izmed prvih nasadov hmelja v Savinjski dolini.<br /><br /></font></span><span style="font-size: 10pt; mso-ansi-language: SL"><font face="Arial">Pohodnike&nbsp;najprej pozdravita hmeljski starešina in hmeljska princesa, nato se&nbsp;podate na 14 km dolgo pot med hmeljišči. <br /><br />Od dvorca Novo Celje se bodo odpravili do naslednjih postojank; ribnika Vrbje &ndash; Rimske Nekropole &ndash; Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo &ndash; cilj dvorec Novo Celje. <br /><br /></font></span></div><span style="font-size: 10pt; mso-ansi-language: SL"><div><font face="Arial"><span style="font-size: 10pt; mso-ansi-language: SL"><font face="Arial"><span style="font-size: 10pt; mso-ansi-language: SL"><div><font face="Arial"><br /><br /><br /><span style="font-size: 10pt; mso-ansi-language: SL"><div><font face="Arial"><br /><span style="font-size: 10pt; mso-ansi-language: SL"><div><font face="Arial"><br /></font></div></span></font></div></span></font></div></span></font></span></font></div></span>]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 11:03:01 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Pot dediščine]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fprogram%2f1%2f2008%2fpohod_med_hmelji%c4%b9%cb%87%c3%84%c5%a4i.jpg1_189103.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">834-466-1</guid>
	<title><![CDATA[Turistični vlakec na Ljubljanski grad]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ogledi/Turistični-vlakec-na-Ljubljanski-grad.htm?ogledi=466&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Turistični vlakec, ki povezuje središče mesta z Ljubljanskim gradom, odpelje vsako polno uro s Ciril Metodovega trga. <br />Prvi odhod je ob 9.00. Vožnja traja približno 15 minut. Med vožnjo se predvaja avdio posnetek vodnika (znamenitosti ob poti; v slovenskem in angleškem jeziku).<br /><br />Povratki turističnega vlakca z Gradu so 20 minut čez polno uro. <br /><br />CENA povratne vozovnice: <br />odrasli: 3,00EUR; <br />otroci do 12.leta: 2,00 EUR<br />Skupine lahko naročijo vožnjo tudi izven rednega urnika. Dodatna pojasnila so na voljo v vseh Turističnih informacijskih centrih. <br /><br />Vožnje v hladnejših mesecih so odvisne od vremena in temperatur. <br />]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 09:04:51 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ogledi]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">1965-10579-1</guid>
	<title><![CDATA[Domača obrt v Ormožu in njegovi okolici]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Ostale-znamenitosti/Domača-obrt-v-Ormožu-in-njegovi-okolici.htm?ostale_znamenitosti=10579&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br /><br />DOMAČA OBRT<br /><br />Številne tradicionalne obrti so bile v preteklosti na ormoškem območju zelo razširjene, danes pa so skoraj izumrle. <br /><br />Od druge polovice 19. stoletja pa vse do sredine 20. stoletja so v teh krajih obstajale najrazličnejše proizvodne in storitvene obrti. Med domačimi obrtmi so se ljudje ukvarjali z lončarstvom, s kovaštvom, pletarstvom, sodarstvom oz. z obrtmi, ki so bile vezane na vinogradništvo kot glavno gospodarsko panogo tega območja. Le-te so se od tradicionalnih obrti tudi najdlje ohranile. Zaradi obilice lesa je bila že v preteklosti razvita tudi lesna obrt. <br /><br />Veliko tradicionalnih obrti se je odvijalo na ormoškem podeželju kot hišna dejavnost v okviru zadovoljevanja domačih potreb. Obrtna dejavnost in kmečko gospodarstvo sta se na ormoškem podeželju zelo prepletala predvsem tam, kjer so bila majhna kmečka posestva. Včasih so obrtniki delo opravljali po domovih v bližnjih vaseh. Orodja so nosili s seboj, ljudje pa so jim plačevali v denarju in živežu. Domači obrtniki so bili cenjeni. <br /><br />Z razvojem tehnologije in trgovine so domače obrti počasi začele izginevati. S prenehanjem furmanstva v petdesetih letih, so začele izginjate predvsem s furmanstvom povezane tradicionalne obrti: kovaštvo, kolarstvo. Danes domačo obrt na širšem ormoškem območju/podeželju opravljajo le še posamezni obrtniki (lončar, pletar, kovač). Nekatere dejavnosti predstavljajo nadaljevanje obrtne dejavnosti iz preteklosti npr. »cvečarstvo« (izdelovanje rož iz krep papirja. Sicer pa obrtniki uporabljajo pri delu iz roda v rod podedovane metode dela, izboljšala so se le orodja. Tako se ohranja npr. sodarstvo zaradi povezave z vinorodnim območjem. Še delujoče tradicionalne obrti, ki so se ohranile na našem območju vse do danes, predstavljajo bogastvo narodove dediščine. <br /><br /><br />LONČARSTVO NA ORMOŠKEM OBMOČJU <br /><br />Lončarska obrt je bila kot ena najstarejših tradicionalnih obrti na ormoškem območju v preteklosti zelo razširjena, danes pa je skoraj izumrla. Tako žal na širšem ormoškem območju v zadnjem letu lončarsko obrt opravlja le še en lončar. Na osnovi pisnih in ustnih virov za to obdobje lahko sklepamo, da je bila lončarska obrt na tem območju razvita vse 19. stol. in tudi do srede 20. stol. Ormoški lončarji so kopali čisto glino na Cajnkovem bregu v Podgorcih, nahajališča gline pa so bila tudi pri Veliki Nedelji in v okolici Središča ob Dravi. Sredi 20. stol . se je pričelo število lončarskih delavnic v primerjavi s prejšnjim obdobjem zmanjševati. Kljub temu pa se je vse do danes obdržala na ormoškem podeželju uporaba najrazličnejših lončenih izdelkov, predvsem kuhinjske in vinske posode. Vendar pa prevladujejo lončeni izdelki, ki služijo predvsem v dekorativne in manj v uporabne namene. <br /><br /><br />PLETARSTVO <br /><br />Že preteklosti so si ljudje pri svojem delu pomagali z raznimi orodji in pripomočki. Med te so sodile tudi razne košare in drugi izdelki iz šibja. Pletarstvo se je v preteklosti odvijalo na ormoškem podeželju predvsem kot hišna dejavnost v okviru domačih potreb. Plesti so znali skoraj pri vsaki hiši. Med najstarejša pletarska opravila sodi pletenje izdelkov iz slame in šibja. Največ so mojstri pletli košare za shranjevanje zrnja, sejavnice, košare za kruh in čebelje panje, korpe, košare iz šibja za sani in vozove ipd. <br /><br />Ohranjeni izdelki iz ržene slame in vrbovih šib pričajo o bogati pletarski dejavnost na tem območju pred drugo svetovno vojno. Domači pletarji so bili cenjeni, saj so slame in šibje morali dovolj dolgo namakati pred njihovim dokončnim spletanjem v košare in korpe. Pletarski izdelki iz naravnih materialov so pomenili osnovno orodje in pripravo pri večini opravil. Nekaj posameznikov se danes še ukvarja s pletenjem najrazličnejših izdelkov iz šibja: raznih košar, korp, pladnjev spominkov, opletanjem steklenic… <br /><br /><br />»CVEČARSTVO« oz. DEDIŠČINA IZDELOVANJA ROŽ IZ KREP PAPIRJA NA ORMOŠKEM OBMOČJU <br /><br /><br />Iz]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 10:54:07 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Ostale znamenitosti]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">138-3385-1</guid>
	<title><![CDATA[Reka Kolpa]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Biseri-narave/Reka-Kolpa.htm?naravne_znamenitosti_jame=3385&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Kolpa deli Slovenijo od sosednje Hrvaške. Je najtoplejša slovenska reka, ki poleti doseže tudi do 30&deg; C. Ob njej lahko kampirate ter tako preživite dopust. Na Kolpi imate tudi možnost čolnarjenja in ribolova. Na področju metliške občine se nahajajo kamp v podzemlju ter okrepčevalnica na Primostku.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 10:12:59 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Biseri narave]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_attractions%2f1%2f2004%2fKOLPA_3_41448.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">867-3093-1</guid>
	<title><![CDATA[Vodni park Bohinj]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-aktivnosti/Vodni-park-Bohinj.htm?drugi_sporti=3093&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<b><font size="2">Vodni park Bohinj - butik dobrega počutja!</font></b><br /><br />Vodni park Bohinj tvorijo&nbsp;štiri različni, vendar med seboj prepletajoči in dopolnujoči se sklopi:<br /><br /><b>1. BAZENSKI DEL<br /></b>- velik bazen<br />- otroški bazen<br />- najrazličnejše vodne atrakcije: divja reka, 1. alpinistična stena nad vodo v Sloveniji,&nbsp;dva &nbsp;whirlpoola, otok, votline, najrazličnejše vodne masaže in šobe,...<br /><br /><b>2. WELLNESS</b><br />- prijetno urejen prostor, oblikovan kot ulica s posameznimi hiškami, kjer se odvijajo najrazličnejši wellness programi:<br />- različne masaže<br />- anticelulitne terapije<br />- obloge iz alg<br />- nega obraza, rok in nog<br />- solarij<br />- turška savna<br /><br /><b>3. SAVNE</b><br />- 2 finski savni<br />- 1 turška savna<br />- 1 infra rdeča savna<br />- ohlajevalni bazen<br />- prostor za sproščanje in počivanje<br />- zunanja terasa<br /><br /><b>4. FITNESS<br /></b>- fitness nudi atraktiven in prečudovit pogled tako na hribe kot tudi na celoten bazenski kompleks. Naprave so razvrščene ob stekleni steni.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 10:25:53 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne aktivnosti]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fprogram%2f1%2f2006%2fVODNI_PARK_88716.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">867-3948-1</guid>
	<title><![CDATA[M i n i Wellness center  - FRIZERSKI SALON Mojca]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-aktivnosti/M-i-n-i-Wellness-center-FRIZERSKI-SALON-Mojca.htm?drugi_sporti=3948&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[M i n i Wellness center <br />FRIZERSKI SALON Mojca <br /><br /><br />Bližajo se hladni jesensko-zimski dnevi in zato je obisk <br />INFRARDEČE SAVNE zelo priporočljiv , da ostanete čili in zdravi. <br />Kaj sploh je infrardeče sevanje? <br />IR sevanje je vrsta energije, ki stvari ogreva neposredno v procesu imenovanem konverzija. Človek infrardečo svetlobo zazna kot toploto, kar so kot blagodejno Kitajci odkrili že pred 3.000 leti. Znanstveniki so v zadnjih 25 letih klinično preizkusili zelo veliko zdravilnih učinkov IR obsevanja, ki enakomerno prodirajo do 5cm v globino kože brez, da bi poškodovali povrhnjico. IR sevanje ima glede na območje različen učinek. Čim krajše je valovanje, tem globlje prodre v kožo. IR žarki prodrejo v podkožno tkivo in jo ogrejejo zelo previdno in enakomerno. Globinska toplota deluje blagodejno in preventivno. <br />In sedaj je pravi čas da storite nekaj zase. <br />Pridite in preizkusite INFRARDEČO SAVNO individualni najem našega mini WELLNES CENTRA, kjer Vas čaka IR toplotna kabina z kromaterapijo, aromaterapijo, refleksnostopalni masažni aparat in še kaj, izbira je Vaša kje in kako se boste sprostili. Prednost naše savne je, da imate celoten prostor rezerviran samo zase - zasebnost zagotovljena! <br />V savni bodi oblečen v to v čemer si se rodil, zato je naravno biti nag, vse ostalo dobiš pri nas, kar potrebuješ za udobno bivanje v našem mini Wellnes centru. Obiščete nas lahko kadarkoli si boste zaželeli in v bistvu ne potrebujete ničesar razen kanček dobre volje in pričakovanja sprostitve. <br /><br />V našem mini Wellnes centru se trudimo, da se v času Vašega obiska prepustite mirnemu uživanju, zato vas prosimo za predhodno najavo po telefonu. <br /><br /><br />Še vedno pa Vam nudimo vse ostale frizerske storitve in se priporočamo !]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 10:54:50 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne aktivnosti]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fprogram%2f1%2f2008%2fFrizerski_salon_Mojca-hi%c4%b9%cb%87a_158586.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">867-5047-1</guid>
	<title><![CDATA[Aktivne počitnice Nomad 2000]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Športne-aktivnosti/Aktivne-počitnice-Nomad-2000.htm?drugi_sporti=5047&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<h1>Aktivne počitnice</h1><b>Aktivne počitnice</b> so počitnice, ki so namenjene predvsem tistim ljudem, ki ne uživajo v počitnicah, ki so sestavlejne iz dobrega hotela, lepe plaže in obilice hrane. Naše<b> aktivne počitnic</b>e so razgibane, poučne in zanimive, so sestavljene iz športnih aktivnosti, naravnih in kulturnih znamenitosti ter dobre tradiconalne kulinarike. <b><span style="color: red"><br /><br /></span></b><div>V Avanturističnem centru Nomad2000 vam v okviru programa <b>aktivne poletne počitnice </b>predstavljamo počitnice, ki vsebujejo tisto, čemur boste rekli več kot avantura. Pojdite z nami na kolesarjenje in treking skozi neskončne gozdove, rafting in kanyoning po skritih soteskah, običite mala slovenska mesta in vasi ter okusite pristno slovensko vino in hrano.<br /><br /><h2><a title="Mediteranska pustolovščina">Mediteranska pustolovščina</a></h2><div class="params">680,00 € / osebo 4 dni <br /><br />Treking - kolesarjenje - kraško podzemlje</div><div class="bluebox"><span class="image"><a title="Mediteranska pustolovščina"> </a></span>  <div class="description-full"><div>Na turi Mediteranska pustolovščina se bomo podali na enega izmed primorskih vrhov, raziskovali podmorski svet in kraško podzemlje, ter kolesarili in degustirali dobro hrano in vino na Krasu.</div><br /></div><div class="foot-info"><span class="activity-info fleft strong">Minimalno število udeležencev: 6</span> <br /><span class="activity-info fright strong">Sezona: april-oktober</span> <br /><br /><a title="Avantura za sladokusce">Avantura za sladokusce</a> - 700,00 € / osebo 5 dni <br />Treking - rafting - Slovenska kulinarika - obisk Ljubljane <br /><br />Doživite Avanturo za sladokusce in se v družbi izvrstne kraške hrane in vina prepustite brzicam Save Bohinjke in odkrivanju skritih kotičkov Slovenije.<br /><span class="activity-info fleft strong">Minimalno število udeležencev: 6</span> <br /><span class="activity-info fright strong">Sezona: april-oktober</span> <br /><br /><a title="Počitnice - Alpska avantura">Alpska avantura</a> - 860,00 € / osebo 6 dni <br />Kolesarjenje   - treking - rafting - Goriška Brda - Ljubljana<br /><br />Program Alpska avantura vam v  6 dneh užitkov približa neokrnjeno naravo Triglavskega narodnega parka, sladkosti Goriških Brd  ter skrivnosti glavnega mesta Ljubljane.<br /><span class="activity-info fleft strong">Minimalno število udeležencev: 6</span> <br /><span class="activity-info fright strong">Sezona: april - oktober</span> <br /><br /><a title="Počitnice - Adrenalinska Slovenija">Adrenalinska Slovenija</a> - 990,00 € / osebo 7 dni <br />Canyoning - teking - kolesarjenje - spust po Kolpi - Cerkniško jezero <br /><br />Kolesarili bomo po Triglavskem narodnem parku, se na canyoningu spuščali po zimzelenih tolmunih soteske Mostnice ter občudovali čarobnost presihajočega Cerkniškega jezera.<br /><span class="activity-info fleft strong">Minimalno število udeležencev: 6</span> <br /><span class="activity-info fright strong">Sezona: april-oktober</span><br /></div></div></div><h3><h1>Aktivno jadranje<b><br /></b></h1></h3><b><br />Aktivno jadranje</b> predstavlja jadralski izlet ali počitnice, ki so namenjene aktivni populaciji ljudi, ki se poleg navtike navdušujejo še nad vsem tistim, ki nas tekom jadranja obkroža. Tu je predvsem mišljeno spoznavanje mediteranske flore in faune ter naravnih in kolturnih znamenitosti, ki jih srečujemo na sami plovbi.<br /><br /><b>Akvivno jadranje</b> je torej kombinacija morskega dela poti in samega jadranja ter kopenskega dela poti ter trekingov, izletov in kolesarjenja. Skratka, Aktivno jadarnje je sestavljeno tako, da spoznate tiste skrite kotičke, otoke, zalive, vasice in mesta, ki vam običajno ostanejo skrita.<br />Seveda ne smemo pozabiti na pristno mediteransko kulinariko. To odlikujejo specialttete iz rib, školjk, rakov in hobotnic, divjačine in še marsičesa, ki pod prsti mojstrov kuhinje predsta]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 10:56:56 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Športne aktivnosti]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">150-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Lov]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Lov.htm?lov=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/iStock_000002614532Large[1]_288333.jpg" />Na slovenskih loviščih je mogoče loviti medvede, jelene, gamse, muflone, damjake, divje prašiče, poljske zajce, fazane, divje race, kune zlatice, kune belice in srnjake. Vsakomur, ki ga lov v Sloveniji zanima, priporočamo, da si prej priskrbi informacije o tovrstnih možnostih.]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 13:11:16 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Lov]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">143-108-1</guid>
	<title><![CDATA[Konjeniški klub Vrtnica]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Jahanje/Konjeniški-klub-Vrtnica.htm?jahanje=108&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 11:29:28 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Jahanje]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">143-109-1</guid>
	<title><![CDATA[Konjeniški klub Mandrija]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Jahanje/Konjeniški-klub-Mandrija.htm?jahanje=109&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 11:33:22 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Jahanje]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">143-186-1</guid>
	<title><![CDATA[Konjeniški klub Galoper Spodnjega Podravja]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Jahanje/Konjeniški-klub-Galoper-Spodnjega-Podravja.htm?jahanje=186&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Nudijo jahanje in vožnjo s kočijo, organizirajo tudi galopske dirke.<br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 07:28:26 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Jahanje]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">147-311-1</guid>
	<title><![CDATA[LIFETREK - Zimske aktivnosti]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Smučanje/LIFETREK-Zimske-aktivnosti.htm?smucanje=311&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Si že kdaj zakričal na drugo stran doline: srečen sem? Si že kdaj občutil, da boš jutri svobodnejši kot si danes? Si spoznal, da ti je neskončnost možnosti, ki ti jih ponuja življenje, blizu?<br /><br /><div>Agencija LIFETREK je eden vodilnih organizatorjev pustolovskih potovanj, trekingov in ostalih aktivnosti v naravi. Za vse nas pri agenciji LIFETREK je pomembno vaše zadovoljstvo. Tega se še posebej zavedamo, zato prav nič ne prepustimo naključju. <br /><br />Pustolovščina v domačih kotičkih Slovenije in tudi v oddaljene kraje sveta bo varna, udobna in polna nepozabnih trenutkov. Naše aktivnosti v naravi,  potovanja, trekingi in ostala doživetja imajo svežino, zdravo in strokovno podlago, za vse to pa jamčijo usposobljeni vodniki, ki so največje bogastvo agencije LIFETREK. <br /><br />Ponudba agencije LIFETREK:<br /><br />Aktivna doživetja v Sloveniji<br /><br />Program za podjetja - Zmagovalec.Si<br /><br />Pustolovska potovanja in trekingi<br /><br /><br />------------ Gorniški program --------------------<br /><br />Lažje ture v gorah</div></div><br />Zahtevne ture v gorah<br /><br />Lažji vzponi v gorah<br /><br />Težji vzponi v gorah<br /><br />Program 4000+<br /><br />EXPEDI - alpinistične odprave<br /><br />Turno smučanje<br /><br />Deskanje v gorah<br /><br />----------------------------------------------------<br /><br />Šola turnega smučanja: www.lifetrek.si/index.php?id=24]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 14:30:22 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Smučanje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fskiing%2f1%2f2009%2fturna_smucarja_204855.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">147-145-1</guid>
	<title><![CDATA[Črna na Koroškem]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Smučanje/Črna-na-Koroškem.htm?smucanje=145&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Prav v središču Črne na Koroškem je smučišče, primerno za rekreacijsko in tekmovalno smučanje, pa tudi za treninge slaloma in veleslaloma za vse kategorije smučarjev. Smučarski delavci zagotavljajo 90 smučarskih dni letno, če je snega premalo, pa si pomagajo z dodatnim zasneževanjem.  ]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 07:31:02 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Smučanje]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-124-1</guid>
	<title><![CDATA[Kolesarske poti po Prlekiji]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Kolesarske-poti-po-Prlekiji.htm?kolesarjenje=124&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Kolesarske poti, ki vsega skupaj obsegajo 135 km, so tematske in za vsako pot je izdelan poseben zemljevid z vsemi znamenitostmi, gostinsko ponudbo in traso. Na vseh poteh so velike usmerjevalne označbe. Izhodišče vseh kolesarskih poti je Ljutomer, lahko pa so tudi drugi kraji.<br />Da vam olajšamo potovanje v Prlekijo, imamo v Lokalni turistični organizaciji Prlekija Ljutomer nekaj koles, ki si jih lahko izposodite.</div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:35:34 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2006%2fDsc02791_80085.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1320-1</guid>
	<title><![CDATA[Laško - Rimske Toplice (Junior)]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Laško-Rimske-Toplice-(Junior).htm?kolesarjenje=1320&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><span style="font-size: 10pt; font-family: 'Verdana','sans-serif'"><br /></span></div><div>Nadmorska višina cilja: 250 m <br />Dolžina: 7 km v eno smer <br />Skupaj vzpona: pretežno ravninska <br />Čas vožnje: 45 min <br />Primerno za: gorska in treking kolesa <br />Stopnja zahtevnosti: 2/10 <br />Opis poti: Laško, Strensko, Rimske Toplice, Laško </div><div><br />Izpred TIC-a se preko mostu napotite čez Savinjo proti Marija Gradcu, kjer za mostičem čez potok Lahomnica zavijete desno v rahel klanec. Na vzpetini stoji marijagraška cerkev. Pot nadaljujete naprej po cesti, ki pelje med železnico in reko Savinjo mimo Čistilne naprave Laško. Nadaljujete po makadamu v smeri Strenskega in naprej po asfaltu do Rimskih Toplic. Pri železniški postaji zavijete desno čez most, kjer ležijo Rimske Toplice. Odločite se lahko za obisk bazenskega kompleksa Aqua Roma ali pa obiščete domačijo Antona Aškerca, si ogledate Zdravilišče Rimske Terme in velikanske sekvoje v zdraviliškem parku. Vrnete se po isti poti, ker je glavna cesta do Laškega zelo prometna. </div>]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:21:11 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2008%2frimske_s_191836.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1691-1</guid>
	<title><![CDATA[Vrh nad Laškim - kolesarska pot]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Vrh-nad-Laškim-kolesarska-pot.htm?kolesarjenje=1691&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Nadmorska višina cilja: 539 m <br /><br /><br />Dolžina: 27 km <br /><br /><br />Skupaj vzpona: 309 m <br /><br /><br />Čas vožnje: 1,30 h <br /><br /><br />Primerno za: gorska in treking kolesa <br /><br /><br />Stopnja zahtevnosti: 6+/10 <br /><br /><br />Opis poti: Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Lažiše, Rimske Toplice, Strensko, Laško. <br /><br /><br />Izpred TIC-a se čez most na Savinji napotite proti Marija Gradcu, kjer za mostičem čez potok Lahomnica zavijete levo. Desno na vzpetini stoji marijagraška cerkev. Cesta se zlagoma dviguje skozi vas Lahomno. Na koncu vasi se usmerite desno čez mostič in pred Tevčami zavijete še enkrat desno čez most – smerokaz Vrh nad Laškim. Sledi 3,7 km vzpona po asfaltni cesti do Vrha nad Laškim (539 m n.v.). V vasi Vrh nad Laškim v križišču zavijete v smeri Selo. Cesta vodi mimo spomenika žrtvam 2. svetovne vojne. Ko prispete do križišča pri hiši Vrh nad Laškim 4, peljete naravnost mimo kapele po asfaltni cesti. Po 400 m rahlega spusta na razpotju naravnost po makadamu do vasi Lažiše. V vasi je zopet asfaltna cesta, po kateri nadaljujete pot do konca vasi. Sledi spust in po 600 m spusta zavijete desno. Naravnost pridete do cerkve sv. Miklavža. Pot se izravna, nato pa se spustite do ceste Jurklošter – Rimske Toplice, kjer zavijete desno v smeri Rimske Toplice. V Rimskih Toplicah nadaljujete pot naravnost mimo gostišča Hochkraut po asfaltni cesti do Strenskega (glej kolesarske smerokaze). Pot nadaljujete po asfaltni cesti, ki vas ob železniški progi pripelje do Marija Gradca in od tam je le še nekaj minut do Laškega. <br /><br />Zanimivosti in gostinska ponudba na poti: <br /><br />- Hotel Hum <br />- Restavracija in pizzerija Špica <br />- Hotel Savinja <br />- Okrepčevalnica pri mostu <br />- Restavracija Grad Tabor <br />- Cerkev Matere Božje Marija Gradec <br />- Gostišče Čater <br />- Lahomniški sopot slap <br />- Cerkev sv. Lenarta <br />- Cerkev sv. Miklavža <br />- Bazenski kompleks Aqua Roma <br />- Zdravilišče Rimske Toplice <br />- Domačija Antona Aškerca <br />- Okrepčevalnica Marjeta]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:22:43 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2009%2fKolesarjenje_-_Vrh_nad_La%c4%b9%cb%87kim_225975.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1693-1</guid>
	<title><![CDATA[Trobni dol - kolesarska pot]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Trobni-dol-kolesarska-pot.htm?kolesarjenje=1693&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><br />  <br /> <br />Nadmorska višina cilja: 581 m<br />Dolžina: 45 km<br />Skupno vzpona: 525 m<br />Čas vožnje: 3 h 30 min<br />Primerno za: gorska in treking kolesa<br />Stopnja zahtevnosti: 7/10   </div><br /><div>Opis poti: Laško, Lahomno, Tevče, Mala Breza, Trobni Dol, Blatni Vrh, Marof, Jurklošter, Rimske Toplice, Strensko, Laško.</div><br /><div>Izpred TIC-a se čez most na  Savinji napotite proti Marija Gradcu, kjer za mostičem čez potok Lahomnica zavijete levo. Desno na vzpetini stoji marijagraška cerkev. Cesta se zlagoma dviguje skozi vas Lahomno. Na koncu vasi zavijete desno preko mostiča in nato naravnost – smerokaz Šentrupert. Cesta vodi skozi zaselek Tevče in se nato dvigne do Male Breze. Pri Domu strelcev v Mali Brezi na križišču zavijete desno, kamor vas usmerja lesen smerokaz Trobni Dol 3,5 km. Iz Male Breze je 3 km vzpona do Trobnega Dola (615 m n.v.);  tam si lahko ogledate kapelo sv. Barbare. Iz Trobnega Dola – v križišču naravnost – se spustite proti Blatnemu Vrhu. Po slabih 2 km je križišče, kjer sledite smerokazu za Marof. Od tega križišča je še 2,7 km ceste, ki se vije po grebenu. Na naslednjem križišču pri beli kapelici zavijete levo v dolino in sledi spust proti Marofu. V Marofu (ribniki) zavijete proti Jurkloštru. Od Marofa do Jurkloštra je 1,7 km utrjenega makadama. V Jurkloštru je možen ogled kartuzije in nato sledi zložen spust po cesti ob potoku Gračnica do Rimskih Toplic. V Rimskih Toplicah nadaljujete pot mimo gostišča Hochkraut po asfaltni cesti do Strenskega (glej kolesarske usmerjevalne table). Pot nadaljujete po asfaltni cesti,  ki vas ob železniški progi pripelje do Marija Gradca in od tam je le še nekaj minut do Laškega.</div><br /><div>Zanimivosti in gostinska ponudba na poti:<br />-  Hotel Hum<br />-  Restavracija in pizzerija Špica<br />-  Hotel Savinja<br />-  Okrepčevalnica pri mostu<br />-  Restavracija Grad Tabor<br />-  Gostilna Bezgovšek<br />-  Cerkev Matere Božje Marija Gradec<br />-  Gostišče Čater<br />-  Lahomniški sopot – slap<br />-  Kapelica sv. Barbare<br />-  Dipromes d.o.o.<br />-  Turistična kmetija Salobir<br />-  Ribniki Marof<br />-  Kartuziija Jurklošter<br />-  Ohranjen mlin<br />-  Spomenik Iliji Badovincu<br />-  Bazenski kompleks Aqua Roma<br />-  Zdravilišče Rimske Toplice<br />-  Domačija Antona Aškerca<br />-  Okrepčevalnica Marjeta <br /> </div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:22:24 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2009%2fKolesarjenje_-_Trobni_dol_226214.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1695-1</guid>
	<title><![CDATA[Lisca - kolesarska pot]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Lisca-kolesarska-pot.htm?kolesarjenje=1695&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Nadmorska višina cilja: 947 m </div><br /><div>Dolžina: 49,5 km  </div><br /><div>Skupaj vzpona: 1.020 m </div><br /><div>Čas vožnje: 4 h  <br />Primerno za: gorska in treking kolesa </div><br /><div>Stopnja zahtevnosti: 9/10   <br />Opis poti: Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Velike Gorelce, Mišji Dol, Jurklošter, Polana, Sele, Lisca, Polana, Paneče, Rimske Toplice, Strensko, Laško. </div><br /><div>   <br />Izpred TIC-a se čez most na Savinji  napotite proti Marija Gradcu, kjer za mostičem čez potok Lahomnica zavijete levo. Desno na vzpetini stoji marijagraška cerkev. Cesta se zlagoma dviguje skozi vas Lahomno. Na koncu vasi se usmerite desno čez mostič in pred Tevčami zavijete še enkrat desno čez most – smerokaz Vrh nad Laškim. Sledi 3,7 km vzpona po asfaltni cesti do Vrha nad Laškim (535 m n.v.). V križišču se napotite v smeri proti Jurkloštru. Pred Velikimi Gorelcami se cesta izravna in zopet rahlo dvigne do zaselka. Skozi Velike Gorelce nadaljujete naravnost, nato pa sledi spust v dolino potoka Mišnica. Na koncu spusta je oster ovinek v desno. Nadaljujete proti Mišjemu Dolu, kjer na cesti Rimske Toplice – Jurklošter zavijete levo. Cesta se rahlo vzpenja proti Jurkloštru, kjer zavijete desno čez most čez Gračnico – smerokaz Lisca 10 km – in tam je tudi konec asfaltne ceste. Sledi 4 km zložnega vzpona ob potoku Lahomnica do Polane. V Polani nadaljujete naravnost po asfaltni cesti v smeri proti Selam in Lisci. Po 0,5 km je konec asfalta in začne se 1,3 km vzpona na Sele. Na prometnem znaku piše, da je vzpon 30%, vendar je znak na srečo postavljen tik pod vrhom klanca, tako da kolesarjem na začetku klanca ne pobere vsega poguma. Na Selah sledite smerokazu Lisca, do katere je še po asfaltni cesti 4 km. Tončkov dom na Lisci (930 m n.v.) je odprt vsak dan med 8. in 22. uro. Z Lisce je zelo lep razgled na vse strani, še posebno pa po Posavju in Zasavju. Z Lisce se nato spustite nazaj po isti poti do Polane. V Polani zavijete proti Panečam. Sledi 5 km spusta do potoka Gračnica, kjer na cesti Jurklošter – Rimske Toplice zavijete levo v smeri proti Rimskim Toplicam. V Rimskih Toplicah nadaljujete pot mimo gostišča Hochkraut po asfaltni cesti do Strenskega (glej kolesarske usmerjevalne table). Pot nadaljujete po asfaltni cesti,  ki vas ob železniški progi pripelje do Marija Gradca in od tam je le še nekaj minut do Laškega. </div><br /><div><br />  Zanimivosti in gostinska ponudba na poti: <br />-  Hotel Hum <br />-  Restavracija in pizzerija Špica <br />-  Hotel Savinja <br />-  Okrepčevalnica pri mostu bistro <br />-  Restavracija Grad Tabor <br />-  Gostilna Bezgovšek <br />-  Cerkev Matere Božje <br />-  Gostišče Čater <br />-  Cerkev sv. Lenarta <br />-  Konjeniški klub Samorog <br />-  Kartuzija Jurklošter <br />-  Cerkev sv. Kancijana <br />-  Tončkov dom na Lisci <br />-  Vzletišče za zmajarje in jadralne padalce na Lisci <br />-  Turistična kmetija Kozmus <br />-  Spomenik Iliji Badovincu <br />-  Bazenski kompleks Aqua Roma <br />-  Zdravilišče Rimske Toplice <br />-  Velikanske sekvoje v zdraviliškem parku Rimske Toplice <br />-  Domačija Antona Aškerca <br />-  Okrepčevalnica Marjeta </div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:21:30 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2009%2fKolesarjenje_-_Lisca_226251.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1767-1</guid>
	<title><![CDATA[Govce - kolesarska pot]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Govce-kolesarska-pot.htm?kolesarjenje=1767&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt">Nadmorska višina cilja: 550 m </div><br />Dolžina: 16 km  <div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt">Skupaj vzpona: 370 m </div><br />Čas vožnje: 1h  <div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt">Primerno za: gorska in treking kolesa </div><br />Stopnja zahtevnosti: 10/10<br /><br />Opis poti: Laško, Kuretno, Govce, Zg. Rečica, Huda Jama, Sp. Rečica, Laško. <br /><br /><div>Izpred TIC-a prečkate železniško progo in strmo nadaljujete pot v klanec proti Šmihelu. Po 1,7 km vzpona uzrete cerkev sv. Katarine v Kuretnem. Po makadamu se spustite mimo kužnega znamenja proti vasi Kuretno, kjer pri hiši Kuretno 9 nadaljujete pot po makadamski cesti mimo cerkve. Ko prispete do kapelice in kostanja, nadaljujte pot naravnost – smerokaz Govce. Pri naslednji kapelici zavijete desno mimo hiše. Od tam dalje na križiščih sledite smerokazu Govce – Lovska koča. Uporabne so tudi markacije ob cesti, ki vodijo do lovske koče in naprej na Govško brdo. Lovska koča je na nadmorski višini 550 m. Možen je vzpon (peš) na Govško brdo (811 m), ki traja 45 minut. Od lovske koče se spustite po kolovozu do kapelice, kjer zavijete ostro levo in sledi spust v dolino Rečice. Po slabem 1,5 km spusta na križišču zavijete levo. Tudi po desni poti lahko pridete v dolino. Spust nadaljujete do potoka Rečica, kjer prečkate mostič in na asfaltni cesti zavijete desno v smeri proti Laškemu. Zložni spust nadaljujte po poti do Hude Jame in do Zdravilišča Laško in pot zaključite na izhodišču.<br /><br />Opomba: za manj vešče kolesarje priporočamo pot v obratni smeri.<br /><br />Zanimivosti in gostinska ponudba na poti:<br />-  Hotel Hum<br />-  Sv. Mihael<br />-  Sv. Katarina, St Catherine<br />-  Lovska koča Govce<br />-  Turistična kmetija Nemec<br />-  Govško brdo<br />-  Cerkev blaženega A.M. Slomška<br />-  Bar Brunarica<br />-  Rudniški muzejski rov<br />-  Športni center Huda jama<br />-  Nick Daniel caffe<br />-  Gostišče Paradiž<br />-  Kava bar Play off<br />-  Penzion Park<br />-  Zdravilišče Laško<br />-  Restavracija in pizzerija Špica </div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:20:35 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2009%2fKolesarjenje_-_Govce_232453.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1770-1</guid>
	<title><![CDATA[Šmohor - kolesarska pot]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Šmohor-kolesarska-pot.htm?kolesarjenje=1770&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Nadmorska višina cilja: 787 m <br />Dolžina: 28 km <br />Skupaj vzpona: 635 m <br />Čas vožnje: 2 h <br />Primerno za: gorska in treking kolesa 
Stopnja zahtevnosti: 8+/10   <br />Opis poti: Laško, Sp. Rečica, Huda Jama, Zg. Rečica, Šmohor, Slivno, Sp. Rečica, Laško. Izpred TIC-a prečkate železniško progo in takoj zavijete desno ter po asfaltni cesti nadaljujete pot ob železniški progi. Po približno 300 m se cesta nekoliko vzpne, sledi tunel, skozi katerega nadaljujete pot mimo Penziona Park in pri mostiču čez potok Rečica zavijete levo proti Spodnji Rečici. Cesta se položno dviguje ob potoku Rečica in vodi mimo obeh tovarn Fragmat Tima in Parona do Hude jame. </div><br /><div>V Hudi Jami pri gasilskem domu zavijete desno v smeri proti Zgornji Rečici. Vozite po asfaltni cesti mimo šole in cerkve blaženega A.M. Slomška do križišča pri hiši Zgornja Rečica 56, kjer zavijete desno. Od tam je 3,5 km vzpona po asfaltni cesti do table, ki označuje konec vasi Zgornja Rečica. Tik pred tablo je kmetija in izvir pitne vode (iz jeklene cevi), kjer se lahko osvežite. Od tam dalje je še 700 m vzpona do razpotja, kjer zavijete desno v smeri proti Šmohorju. Pot se zložno dviguje po obronkih Gozdnika in po 2,7 km se pripeljete do razpotja, kjer je zelo lep razgled – pred vami naravnost sta Šmohor in Malič. Na razpotju zavijete desno – smerokaz Šmohor. Sledi 1 km spusta do križišča šestih makadamskih poti. Nadaljujete naravnost v hrib mimo kapelice. Po kratkem, a kar strmem vzponu sledi spust in nato zložen vzpon mimo cerkve sv. Mohorja do planinskega doma na Šmohorju (774 m n.v.), ki je odprt vsak dan. Od planinskega doma se spustite po cesti v dolino. Po 6,5 km spusta prispete do ceste, po kateri ste začeli svojo pot proti Zgornji Rečici, in zavijete levo do izhodišča poti. </div><br /><div><br />  Zanimivosti in gostinska ponudba na poti: <br />-  Hotel Hum <br />-  Restavracija in pizzerija Špica <br />-  Zdravilišče Laško <br />-  Vitapark <br />-  Kava bar Play off <br />-  Nick Daniel caffe <br />-  Gostišče Paradiž <br />-  Rudniški muzejski rov <br />-  Cerkev blaženega A. M. Slomška</div><br /><div>-  Cerkev sv. Mohora <br />-  Planinski dom Šmohor </div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:22:05 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2009%2f%c4%b9%c2%a0mohor_-_kolesarjenje_232495.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1771-1</guid>
	<title><![CDATA[Šentrupert - kolesarska pot]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Šentrupert-kolesarska-pot.htm?kolesarjenje=1771&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Nadmorska višina cilja: 569 m Dolžina: 28,5 km Skupaj vzpona: 520 m Čas vožnje: 2 h <br />Primerno za: gorska in treking kolesa </div><br /><div>Stopnja zahtevnosti: 7/10 </div><br /><div>Opis poti: Laško, Jagoče, Svetina, Kanjuce, Šentrupert, Tevče, Marija Gradec, Laško.  </div><br /><div>Izpred TIC-a se po cesti odpravite proti Celju do Petrolove bencinske črpalke, kjer zavijete desno preko mostu v smeri Jagoče. Sledi zložen vzpon skozi zaselek Jagoče in naprej po asfaltni poti proti Svetini. Pot se dviguje mimo Brstnika skozi zaselek Doblatina in Planinca vse do odcepa ceste za Celjsko kočo, kjer je tudi avtobusno postajališče. Od tam se spustite proti Svetini. Na Svetini v križišču pri trgovini zavijete mimo cerkve sv. Marije Snežne in nato sledi zelo kratek spust proti pokopališču. Na razpotju pred pokopališčem zavijete levo v hrib – smerokaz Kanjuce. Sledi 800 m vzpona in nato spust skozi vas Kanjuce v smeri Šentrupert. Na koncu spusta se konča tudi asfaltna cesta; nadaljujete še 50 m naravnost in na razpotju zavijete v smer Šentruperta. Sledi zložen spust dolžine 2,7 km po makadamski poti do asfaltne ceste, kjer na razpotju nadaljujete v smeri Šentruperta (smerokaz Šentrupert). V vasi Šentrupert zavijete desno – smerokaz Laško. Sledi 2 km spusta do Male Breze, kjer pri Domu strelcev nadaljujete pot naravnost proti Tevčam in Lahomnemu. V Lahomnem zavijete levo v smeri proti Laškemu in nadaljujete vožnjo mimo Marija Gradca do izhodišča. </div><br /><div><br />Zanimivosti in gostinska ponudba na poti: <br />-  Hotel Hum <br />-  Restavracija in pizzerija Špica <br />-  Zdravilišče Laško <br />-  Penzion Park <br />-  Konjeniški klub Vesenjak <br />-  Hotel Celjska Koča <br />-  Cerkev Marije Snežne <br />-  Almin dom <br />-  Cerkev sv. Ruperta <br />-  Lahomniški sopot – slap <br />-  Gostišče Čater <br />-  Cerkev Matere Božje <br />-  Gostilna Bezgovšek <br />-  Okrepčevalnica pri mostu <br />-  Restavracija Grad Tabor <br />-  Hotel Savinja </div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:21:49 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2009%2fKolesarjenje_-_%c4%b9%c2%a0entrupert_232503.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1774-1</guid>
	<title><![CDATA[Celjska koča - kolesarska pot]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Celjska-koča-kolesarska-pot.htm?kolesarjenje=1774&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Nadmorska višina cilja: 652 m <br />Dolžina: 30 km <br />Skupaj vzpona. 655 m <br />Čas vožnje: 2 h <br />Primerno za: gorska in treking kolesa <br />Stopnja zahtevnosti: 8+/10 </div><br /><div>Opis poti: Laško, Jagoče, Pečovnik, Celjska koča, Požnica, Reka, Lahomno, Laško.  </div><br /><div>Izpred TIC-a se po cesti odpravite proti Celju do Petrolove bencinske črpalke, kjer zavijete desno preko mostu v smeri Jagoče. Sledi zložen vzpon skoraj do konca zaselka, kjer za hišo Jagoče 14 na razpotju zavijete levo in se po asfaltni cesti spustite do obrežja Savinje. Nadaljujete po asfaltni cesti, in ko prečkate Brstniški graben, zavijete levo v klanec. Sledi 1,7 km vzpona do prevala, kjer zavijete desno navzdol. Sledi spust v dolino mimo čistilne naprave in po makadamski cesti ob železniški progi nadaljujete proti Celju. Ko se pripeljete do podvoza z železniško progo, ki ga tvorijo trije tuneli, zavijete desno skozi tretji podvoz (iz smeri prehoda). Na zidu je oznaka Celjska koča. Sledi dobrih 7 km vzpona do Celjske koče. Na razpotjih ali križiščih je smerokaz – Celjska koča. Hotel Celjska koča stoji na nadmorski višini 652 m in je odprta skozi vse leto. Možen je vzpon peš na Tovsti vrh (834 m n.v.), za kar potrebujete 20 minut hoje navkreber. Od Celjske koče nadaljujete po makadamu proti Svetini in se po enem kilometru vzpona (na vrhu vzpona je manjši kamnolom) spustite proti Svetini. Pri avtobusnem postajališču zavijete desno po asfaltni cesti v smeri Jagoče. Sledi 700 m spusta do razpotja, kjer zavijete ostro levo na makadamsko pot. (Če želite, se lahko spustite po asfaltni cesti naravnost skozi vas Doblatina do Jagoč, kjer že zagledate Zdravilišče Laško.) Pot se spušča še 3 km mimo Požnice do Reke. Na koncu spusta se začne asfaltna cesta, kjer pri avtobusnem postajališču zavijete desno preko mostiča in nadaljujete po cesti do Reke in naprej proti Lahomnemu. V Lahomnem na cesti Šentrupert – Laško zavijete desno v smeri proti Laškemu in nadaljujete vožnjo mimo Marija Gradca do izhodišča.</div><br /><br /><div>S Celjske koče se lahko odpravite tudi do Svetine, kjer stoji taborna cerkev Marije Snežne. Njen obstoj se omenja že leta 1489. </div><br /><div><br />Zanimivosti in gostinska ponudba na poti: <br />-  Hotel Hum <br />-  Restavracija in pizzerija Špica <br />-  Zdravilišče Laško <br />-  Penzion Park <br />-  Konjeniški klub Vesenjak <br />-  Gostišče Hochkraut <br />-  Hotel Celjska Koča <br />-  Cerkev Marije Snežne <br />-  Almin dom <br />-  Gostišče Čater <br />-  Cerkev Matere Božje <br />-  Gostilna Bezgovšek <br />-  Okrepčevalnica pri mostu <br />-  Restavracija Grad Tabor <br />-  Hotel Savinja</div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:20:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2009%2fKolesarjenje_-_Celjska_ko%c3%84%c5%a4a_232530.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1776-1</guid>
	<title><![CDATA[Kolesarski klub OLIMP 2004 Laško]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/Kolesarski-klub-OLIMP-2004-Laško.htm?kolesarjenje=1776&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Kidričeva ul 28, 3270 Laško </div><br /><div>Predsednik kluba: Luka Picej </div><br /><div>Tel.: 041 704 118 in 040 395 360 </div><br /><div> <br />Prvo kolesarsko društvo v Laškem je bilo ustanovljeno leta 1880, ustanovil ga je direktor laških cementarn Otto Withalm. Kupil si je kolo sprednje veliko(preko enega metra), zadaj dva mala. Ljudje so bili nad novostjo tako navdušeni, da so si masovno začeli kupovati kolesa, prirejali pa so tudi  tekmovanja. Kolesarski klub OLIMP 2004 Laškosledi kar 127 letno tradicijo kolesarjenja in organiziranega delovanja na našem področju, kar postavlja naše delovanje v povsem drugo, zgodovinsko odgovornejšo luč. Ustanovljen je bil z dobrim namenom širiti športno kulturo in duha . Med dejavnosti spadajo druženje, organizacija športnih in rekreativnih srečanj ter podpora ideji razvoja turistične dejavnosti občine Laško.<br /></div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:20:54 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcycling%2f1%2f2009%2fKolesarski_klub_Olimp_2004_La%c4%b9%cb%87ko_232537.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">144-1896-1</guid>
	<title><![CDATA[11.TRADICIONALNI KOLESARSKI MARATON PO VASEH KS DOBOVA]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kolesarjenje/11-TRADICIONALNI-KOLESARSKI-MARATON-PO-VASEH-KS-DOBOVA.htm?kolesarjenje=1896&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Prijave do 02.09.2010 na tel. 040 648 949]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:44:19 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kolesarjenje]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">153-4849-1</guid>
	<title><![CDATA[Fitnes center Thermana d.d.]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Wellness/Fitnes-center-Thermana-d-d-.htm?wellness=4849&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Fitnes je opremljen s kardio-linijo in trenažerji za vse mišične skupine. Stalna prisotnost inštruktorja fitnesa vam zagotavlja pravilno in strokovno vadbo. Razširjen zastekljen del fitnesa nad reko Savinjo vam bo dal občutek vadbe na prostem.</div><br /><div>THERMANA d.d.<br />Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško</div><br /><div>Informacije in rezervacije: <br />Tel.: 03/ 734 51 66 ali 03/ 734 57 70<br />Splet:http://www.zdravilisce-lasko.si/sprostitev_fitnes.php</div><br /><div>Delovni čas: <br />pon. - sob. od 14.30 do 21.00 ure ter  ned. in prazniki od 16.00 do 21.00 ure. </div><br /><div>V času junij - september: <br />od 18.00 do 21.00 ure!</div><br /><div>Cenik:<br />http://www.zdravilisce-lasko.si/cenik_sprostitev_fitnes.php</div><br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 14:17:34 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Wellness]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fprogram%2f1%2f2009%2fFitnes_Thermana_232874.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">153-4851-1</guid>
	<title><![CDATA[Odbojka na mivki - igrišče ŠD Rečica]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Wellness/Odbojka-na-mivki-igrišče-ŠD-Rečica.htm?wellness=4851&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Odbojka je eden najpopularnejših športov na svetu. Zaradi svoje raznovrstnosti omogoča igranje vsakomur. ŠD Rečica je naredilo velik korak k dostopnosti odbojke krajanom Rečice, Laškega in ostalim z zgraditvijo modernega igrišča za odbojko na mivki v Rečici. Vsakemu članu ŠD Rečica je tudi v zimskem času omogočeno igranje dvoranske odbojke, v telovadnici srednje gostinske šole v Celju</div><br /><div>V Rečici smo se odločili, da je čas za poletno zabavo – odbojko na mivki, nepreklicno napočil. Dežja, nizkih temperatur in poležavanja na kavču je bilo dovolj. Napovedujemo sonce, napete tekme in mini bikini. Vrata igrišča odbojke na mivki so odprta od meseca maja do oktobra. Odlično pripravljeno igrišče za odbojko na mivki razvadi tudi najzahtevnejše goste. Če se igra zavleče v noč, vas osvetlimo. Razvajene in pustolovsko ogrete prepričata kabina za preoblačenje in tuširanje, dokončno pa vas zadrži piknik prostor z žarom.</div><br /><div>Igrišče se nahaja v Hudi jami v Rečici pri Laškem in je od Laškega oddaljeno 5 kilometrov. Gre za sklop igrišč za odbojko na mivki, mali nogomet in košarko. Igrišče za odbojko na mivki je zelo dobro pripravljeno, ograjeno in osvetljeno (reflektorji).<br />V sklopu je tudi piknik prostor s kaminom in vodo iz vodovoda. Na vašo željo vam ponudimo hladilnik. Za v uporabo imate na voljo WC, ki je situiran poleg vseh igrišč.<br />Cena najema igrišča in piknik prostora je 50 EUR za člane in 100 EUR za ne člane ter podjetja. Vključuje najem prostora, osvetlitev za večerno igro in najem hladilnika.</div><br /><div>Informacije in rezervacije:<br />Športno društvo Rečica, Huda jama 1, 3270 Laško<br />Tel.: 031/ 850 172 in 051/ 450 920<br />Splet: http://www.sd-recica.si/namivki.html</div><br />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 13:59:50 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Wellness]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fprogram%2f1%2f2009%2fOdbojka_na_mivki_232881.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">214-158-1</guid>
	<title><![CDATA[Park, Casino' & Hotel****]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Igralništvo/Park,-Casino-Hotel****.htm?igralnistvo=158&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Park je center igre in zabave, kjer se žlahtna igra prepleta s sanjami o sreči. Tu se srečujejo prijatelji in znanci, ki želijo v prijetni družbi preživeti čaroben trenutek, odmaknjen od resničnosti. Prijetno vznemirjenje ob izzivih igre na številnih igralnih mizah in avtomatih, dobra družba in prijazno okolje: in srečni trenutki se kar vrstijo. Poleg igre pa Park slovi tudi po udobnem hotelu za vse tiste, ki jim noč postane prekratka.
Prisrčno dobrodošli v centru igre in zabave Park, kjer je sreča vedno na vaši strani.]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:28:25 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Igralništvo]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fgambling%2f1%2f2009%2fPark_zunanjost_(1000_x_665)_228699.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">121-5-1</guid>
	<title><![CDATA[Zdravilišče Rogaška]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zdravilišče/Zdravilišče-Rogaška.htm?zdravilisce=5&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><b><font size="2"><br />Svetovno znan vir dobrega magnezija<br /><br /></font></b></div><div>Mineralna voda Donat Mg ima v samo enem litru več kot 1000 mg magnezija, kar jo uvršča v svetovni vrh tovrstnih voda. Čudežno moč rogaške mineralne vode so alkimisti analizirali že leta 1572, še danes pa je predmet zanimanja, saj vsebuje tudi vrsto drugih snovi, s katerimi telo deluje bolje.<br /><br /></div><div><b>Priljubljen cilj odličnežev</b><br />Legende pravijo, da naj bi iz rogaških vrelcev po ukazu Apolona, boga sonca in zdravilstva, pil krilati konj Pegaz. Tako so opevani v poetičnih mitologijah iz 17. stoletja. Pravi razcvet je zdravilišče doživelo dve stoletji pozneje: v drugi polovici 19. stoletja, ko je Rogaška doživljala svoje zlate čase pod vodstvom grofa Ferdinanda Attemsa, so se tu vrstili obiski vladarskih družin in visokega plemstva. Izbrano občinstvo so razvajali vrhunski umetniki, poleg drugih tudi Franz Liszt.</div><div><br /><b>Lep kraj za lepa doživetja</b><br />Stavbe s sijajem habsburških tradicij, sodobna termalna riviera in bazenski kompleks s termomineralno vodo, centri s programi za dobro počutje in lepoto, vrhunski zdravstveni center so<br />najpomembnejši, a ne edini razlog za obisk Rogaške. Kraj z bogato zdraviliško zgodovino ponuja obilo športnih aktivnosti ter različnih možnosti zabave, očara pa tudi s steklarskimi tradicijami kraja in privlačno naravo kozjanskih gričev.<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Rogaskaslatina_Park.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Rogaška Slatina 1 (360&deg;)</a><br /><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/RogaskaSava_N_Bazen_03.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Rogaška Slatina 2 (360&deg;)</a><br /><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/ZdravilisceRogaska_03.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Rogaška Slatina 3 (360&deg;)</a><br /><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/ZdravilisceRogaska_Pivnica_01.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Rogaška Slatina 4 (360&deg;)</a></b></div>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 07:00:52 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zdravilišče]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fhealth_resort%2f1%2f2005%2fRS-Sava033_21666web_60064.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">121-8-1</guid>
	<title><![CDATA[Zdravilišče Radenci]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zdravilišče/Zdravilišče-Radenci.htm?zdravilisce=8&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><font size="2"><b><img border="0" src="http://www.slovenia.info/pictures/program/7/2003/logo-zdrav_10737.gif" />&nbsp;Brbotave vode v pokrajini prijaznega podnebja<br /></b></font><br /></div><div>Zdravilišče&nbsp;Radenci vabijo v pokrajino žitnih polj in vinorodnih gričev, ob reko Muro. Legende pravijo, da tu pridni palčki pod zemljo utirajo poti mineralni vodi. Podzemno brbotanje je leta 1833 slišal tudi študent medicine Karel Henn ob prvem obisku Radencev. Po temeljnih analizah vode se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik. Leta 1869 je z radensko slatino napolnil prvo steklenico; potem so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeški v Rimu. Leta 1882 so Radence že obiskali prvi gostje. Tu so jih pričakali mineralna voda z naravnim CO2, termalni vrelci in prijazna bioklima. Danes te tri dejavnike dopolnjuje še anorganski peloid (fango).<br /></div><br /><div><b>V Radence vas vleče srce<br /></b>Radensko vodo povsod prepoznajo po znaku treh src. Srce je tudi v središču delovanja sodobnega<br />zdraviliškega kompleksa, ki gostom ponuja zdravstvene in preventivne programe za učinkovito zdravljenje bolezni srca in ožilja pa tudi za obolenja ledvic in sečnih poti, revmatičnih obolenj in motenj gibalnega sistema ter bolezni presnove.<br /></div><br /><div><b>Iz Radencev v Banovce ali obratno</b><br />Le 16 km od&nbsp;Zdravilišča Radenci, ki imajo sodoben bazenski kompleks, kakovosten center zdravja in<br />sprostitve Corrium in privlačen Ayurveda center, je še eno termalno kopališče: Banovci. Obiščite<br />oba!<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Radenci_04.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Radenci 1 (360&deg;)</a><br /><br /><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Radenci_17.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Radenci 2 (360&deg;)<br /></a></b><br /></div>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 09:32:56 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zdravilišče]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fhealth_resort%2f1%2f2009%2fVrelec_213632.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">121-29-1</guid>
	<title><![CDATA[Terme Topolšica]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zdravilišče/Terme-Topolšica.htm?zdravilisce=29&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/program/7/2003/logo-zdrav_10729.gif" /><br /><font size="2"><b>Dober zrak pod vrhovi Karavank<br /></b></font></div><br /><div>Termalni vrelci sredi slikovitega sredogorja se spogledujejo z vrhovi Karavank, najdaljšega gorskega grebena v Evropi. Žvrgolenje ptic, nežen šepet dreves in žuborenje potoka skupaj s srednjegorsko klimo ustvarjajo idealno okolje za sprostitev v naravi in za zdravljenje dihal, lažjih oblik kroničnih bolezni srca in ožilja ter premagovanje stresa. Bogate izkušnje in vrhunsko<br />medicinsko znanje so vpeti v individualne programe in terapije, ki ustrezajo vašim željam in potrebam.<br /></div><br /><div><b>Privlačen center sredi narave</b><br />V zavetju prvinske narave je danes sodoben turistični, zdraviliški, rekreacijski in gostinski center<br />z vrhunsko hotelsko ponudbo, z wellness in medicinskimi storitvami, s sodobnimi vodnimi in<br />sončnimi površinami ter z izbrano kulinarično ponudbo. Center je 10 kilometrov oddaljen od<br />Velenja, podjetnega slovenskega mesta. V okolici je vrsta krajevnih znamenitosti.<br /></div><br /><div><b>Stoletja znano, na novo zanimivo</b><br />Vrelci Topolšice so bili znani že v 16. stoletju, za obiskovalce pa prvič odprti leta 1838. V zadnjem<br />desetletju so terme doživele prerod z novimi zmogljivostmi, med katerimi je še posebno privlačen<br />nov Vodni park Zora.<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Topolsica_13.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Topolšica 1 (360&deg;)</a></b><b>, </b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Topolsica_07.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self"><b>Topolšica 2 (360&deg;)</b><br /></a></div>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 12:30:27 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zdravilišče]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fprogram%2f2003%2f9%2f4300_slika04.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">121-43-1</guid>
	<title><![CDATA[Terme Dolenjske Toplice]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zdravilišče/Terme-Dolenjske-Toplice.htm?zdravilisce=43&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/program/7/2003/logo-zdrav_10802.gif" /></div><div><br /><b><font size="2">Nekoč zdravilna luža, danes sodoben center dobrega počutja<br /><br /></font></b></div><div>Po starodavni legendi naj bi učinkovitost termalne vode v Dolenjskih Toplicah prvi izkusil mežnarjev pes. Poškodovanega kužka naj bi lastnik našel v luži tople vode, ki je s svojo učinkovitostjo pozdravila poškodbo. Zapisana zgodovina kraja sega v leto 1228. Pol tisočletja pozneje, leta 1776, so tu zgradili hotel Vital, leta 1899 pa hotel Kristal. Oba delujeta še danes. V termalni vodi lahko uživate v hotelskih bazenih in v Wellness centru Balnea, ki se razprostira na 9200 m2. Tu je center razvajanja, ki poteši tudi najzahtevnejše goste.<br /><br /></div><div><b>Do zdravja in dobrega počutja z vodo, naravo in znanjem</b><br />Za bogato ponudbo programov za sprostitev, razvajanje in krepitev zdravja skrbijo izkušeni in dobro<br />usposobljeni strokovnjaki. Tako pri preventivnih kot kurativnih programih, ki se izvajajo v Centru za<br />medicinsko rehabilitacijo, je pomembna tudi sodobna medicinska opremljenost zdravilišča. Učinkovitost termalne vode je dokazana, k dobremu počutju in razpoloženju pa prispeva še slikovita<br />narava Dolenjske.</div><div><b><br />Dragoceni užitki v dvoje</b><br />Pestra ponudba programov razvajanja za pare, da se lahko posvetite drug drugemu in najdete<br />dragoceni čas za skupne užitke. Vse to v prelepem okolju, ki spodbuja romantiko in krepi plamenčke nežnosti.<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/DolTop_03.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Dolenjske toplice 1 (360&deg;)</a><br /><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/DolTop_07.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Dolenjske toplice 2 (360&deg;)</a></b></div>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 07:28:29 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zdravilišče]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fhealth_resort%2f1%2f2006%2fBalnea-pocival_85863.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">121-44-1</guid>
	<title><![CDATA[Thermana d.d., družba dobrega počutja]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zdravilišče/Thermana-d-d-,-družba-dobrega-počutja.htm?zdravilisce=44&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/program/7/2003/logo-zdrav_10758.gif" /><br /><font size="2"><b>Drugačna doživetja lepih voda<br /></b></font></div><br /><div>Laško združuje privlačnost pogleda na reko in presenetljive lepote termalne vode. Spodbujevalna energija in kakovostno biopolje vode, ki pomaga vzpostavljati energetsko ravnovesje v organizmu, sta znanstveno dokazana. Dobrodejna ionska sestava in pravilne oblike vodnih kristalov že 150 let skrbijo za povrnitev zdravja in ohranjanje dobrega počutja.<br /></div><br /><div><b>Vrelci stoletnih tradicij in novih pogledov</b><br />Krepčilne lastnosti laških vrelcev so poznali že rimski legionarji, v srednjem veku so se sem vračali misijonarji, tu so perice zajemale toplo vodo za svoje žehte. V 19. stoletju je zraslo mondeno letovišče avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa. Laško ohranja lepoto preteklosti, z novim termalnim centrom pod mogočno stekleno kupolo pa ustvarja presenetljive podobe sedanjosti.</div><div><br /><b>Priznano zdravilišče in nov raj dobrega počutja</b><br />V Centru zdravstvenega turizma so na voljo preventivni in kurativni programi, v Wellness Parku Laško na izjemni lokaciji tik nad reko pa je pravi raj za igro, oddih in sprostitev v najsodobnejšem<br />kopališču s centrom savn. Že na prvi pogled vas bo navdušila arhitektura s pomično stekleno kupolo, masažnimi bazeni in zlasti z zunanjim masažnim bazenom v obliki kristala laške vode tik nad sotočjem rek Rečice in Savinje.<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/ZD_Lasko_06.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Thermana 1 (360°)<br /></a><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/ZD_Lasko_01.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Thermana 2 (360°)</a></b><br /></b></div>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 09:29:03 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zdravilišče]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fhealth_resort%2f1%2f2008%2fpanorama_ZL%2cWPL_180613.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">121-55-1</guid>
	<title><![CDATA[Terme Lendava]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zdravilišče/Terme-Lendava.htm?zdravilisce=55&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><br /><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/program/7/2003/logo-zdrav_10729.gif" /><b><font size="2">Razkošje naravnih pogledov:<br />mura, ravnina, gorice, štorklje<br /><br /></font></b></div><div>Terme Lendava na stičišču Slovenije, Madžarske in Hrvaške ne presenečajo le s svojo dobrodejnostjo, temveč tudi z izjemnimi naravnimi, kulturnimi in etnološkimi posebnostmi. Ob mrtvicah reke Mure gnezdijo štorklje, tu domujeta posebna favna in flora. Po Lendavskih goricah več kot 4000 vinogradov daje vrhunska vina. Mesto ohranja spomine na čase kralja Matjaža in viteza<br />Mihaela Hadika in preseneča s sožitji različnosti: z židovsko sinagogo in evangeličansko cerkvijo, z mogočnim gradom in še zlasti s prijaznostjo ljudi.<br /><br /></div><div><b>Zeleno sožitje z zeleno vodo</b><br />Največja naravna posebnost je edinstvena parafinska termomineralna voda z zelenimi odsevi.<br />Odkrili so jo leta 1965, njene čudežne lepotne in pomlajevalne moči pa so botrovale zgraditvi<br />zdravilišča v tem samosvojem okolju, ki omogoča nešteto doživetij v naravi. Zelena voda z veliko vsebnostjo parafina je osnova za balneoterapijo.<br /><br /></div><div><b>Majhnost je prednost</b><br />Vse, kar ponujajo Terme Lendava, je gostu pri roki pod eno streho, na enem stičnem dvorišču.<br />Sodobno termalno kopališče s savnami in z bogato ponudbo storitev za dobro počutje zaokrožajo<br />posebna kulinarična doživetja in številne rekreativne možnosti. Manjši termalni center je izhodišče za velike in vsakič nove potepe po okolici.<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/TermeLendava_04.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Terme Lendava 1 (360&deg;)</a></b><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/TermeLendava_02.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Terme Lendava 2 (360&deg;)</a></b><br /></div>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 07:16:56 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zdravilišče]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fhealth_resort%2f1%2f2005%2fpanorama_(hotel_Lipa)_68891.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">121-57-1</guid>
	<title><![CDATA[Terme Olimia]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zdravilišče/Terme-Olimia.htm?zdravilisce=57&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/program/7/2003/logo-zdrav_10713.gif" /><br /><b><font size="2">Razkošje občutkov sprosti in okrepi<br /></font></b></div><br /><div>Razvajanje v odličnem hotelu, sproščanje z masažnimi dotiki, barvitimi pogledi in zvočnimi<br />vibracijami, z orientalskimi obredi hamama, počitek v japonskem ali zelenem vrtu po eni od devetih različnih savn, kopanje v vodi, bogati s silicijem, igriva vznemirjenja zunanjega termalnega parka &ndash; to je le delček razvajanj, ki vas pričakujejo sredi privlačne narave Obsotelja. Tu lahko poskrbite za svoje telo, za sprostitev, za celovito zdravo življenje, ki okrepi vaše zdravje in duševno ravnovesje.<br /></div><br /><div><b>Prežene utrujenost in blaži bolečine</b><br />Pokrajina ob reki Sotli združuje dediščino preteklosti in neokrnjenost naravnih lepot. Tukajšnje<br />naravne tople izvire so verjetno poznali že Kelti in Rimljani. Domačini že od nekdaj živijo z vodo,<br />za katero velja, da preganja utrujenost, blaži bolečine in celi rane. Kopeli v termalni vodi sproščajo napetost v mišicah in povečujejo prekrvitev tkiv, poživljajo in krepijo obrambne mehanizme telesa.<br /></div><br /><div><b>Z barvito različnostjo obogati življenje</b><br />Barve narave, barvitost savn, igra svetlobe v domiselno zasnovanih objektih, ležalne površine na zeleni strehi in številni kotički za počitek ustvarjajo mavrično harmonijo dobrega življenja, daleč stran od mestnega vrveža in stresnega vsakdanjika. Odličen pobeg v vsakem letnem času!<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Olimje_03.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Olimia 1 (360&deg;)</a></b><br /><b><br /><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Olimje_08.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Olimia 2 (360&deg;)<br /></a></b></div>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:40:02 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zdravilišče]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fhealth_resort%2f1%2f2005%2f109_05_terme_olimia_64130.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">127-27443-1</guid>
	<title><![CDATA[Planinska koča na Pesniku]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Planinski-domovi-in-koče/Planinska-koča-na-Pesniku.htm?koca_planinski_dom=27443&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Planinska koča na Pesniku stoji v malem naselju na travnati planoti na Ribniškem Pohorju. <br />V treh gostinskih prostorih je 35 sedežev, pri mizah pred kočo pa 40; v dveh sobah je 6 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo, tekoča voda; elektrika; gostinske prostore in spalnice ogrevajo s pečmi. S toplimi jedmi postrežejo po poprejšnjem dogovoru. <br /><b>Razgled </b><br />Lep razgled se odpira na vse strani, le proti jugu ga zapirajo severna pobočja Pohorja z Jezerskim in Črnim vrhom. Na vzhodno stran se razprostira hribovit svet Ribniško-Lehenskega podolja, potem pa vidimo Dravsko dolino do Maribora. Od jugozahoda proti severozahodu se pogled ustavlja na slemenih, ki se spuščajo od glavnega pohorskega hrbta proti dolini Drave, kjer se beli cerkev sv. Antona na Planini; za Pohorjem vidimo Svinško planino in Golico (Koralpe). Izredno lep je pogled na gorski hrbet na severni strani s Košenjakom nad Dravogradom in Kozjakom proti Mariboru, na katerem opazimo v smeri toka reke Drave cerkev sv. Simona na Pernicah, cerkev sv. Primoža na Primoškem vrhu nad Muto, Radeljski prelaz, najvišji vrh Kozjaka Kapunar, vasico Remšnik in cerkev sv. Pankracija nad njo ter cerkev sv. Duha na Ostrem vrhu.<br /><b>Dostop Avto: </b><br />do koče po makadamski lokalni cesti Ribnica na Pohorju - Ribniška koča 5km. AP Ribnica na Pohorju: po Koroški mladinski planinski poti 45 minut.<br /><b>Zanimivejše ture </b><br />Jezerski vrh (1537 m) 1h30; Jezerski vrh - Lovrenška jezera (1500 m) - Rogla (1517 m) 5h; Črni vrh (1543 m), mimo Ribniške koče 2h.<br /><b>Prehodi do drugih postojank </b><br />Ribniška koča (1507m)1h15; Hotel Planja na Rogli (1481 m) 4h45; Koča na Pesku (1386 m) čez Jezerski vrh in mimo Lovrenških jezer 4 do 5h; Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1377m)mimo Ribniške koče 2h45.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 14:12:43 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Planinski domovi in koče]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_other_accommodations%2f1%2f2004%2fplaninska-koca-na-pesniku_38762.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">123-39272-1</guid>
	<title><![CDATA[Gostišče pri Žerjavu]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Gostišče/Gostišče-pri-Žerjavu.htm?gostilna_gostisce=39272&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 10:31:43 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Gostišče]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">126-39335-1</guid>
	<title><![CDATA[Penzion Lipa]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Penzion/Penzion-Lipa.htm?penzion=39335&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 10:46:00 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Penzion]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3115-5-1</guid>
	<title><![CDATA[Osmica Vrban]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Osmica/Osmica-Vrban.htm?osmica=5&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 10:17:35 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Osmica]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fosmica%2f1%2f2008%2fOsmica_Vrban_1_(480_x_342)_189568.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3125-1411-1</guid>
	<title><![CDATA[Turistična kmetija Stari hrast]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Izletniška-kmetija/Turistična-kmetija-Stari-hrast.htm?excursion_farm=1411&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/TB_other_accommodations/2003/9/6366_lega.jpg" />Pod vznožjem Jeruzalemski goric, v Radomerju, lučaj od magistralne ceste Ljutomer - Ormož, tam kjer je bila dvesto let stara Pihlarjeva domačija, stoji danes nova, v podeželskem stilu zgrajena Pihlarjeva domačija STARI HRAST. Dvorišče domačije krasi več kot tristo let stari hrast, pred zgradbo pa stoji sto let stara preša, ki še danes služi svojemu namenu. Domačija ima tri dvoposteljne in tri triposteljne sobe, jedilnico za 60 oseb, bar s 40 sedišči in teraso. <br /><br /><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/TB_other_accommodations/2003/9/6371_kulinarika.jpg" />Pri nas vas pričakujemo s čudovito družinsko ponudbo. Razvajali vas bomo z izvrstnimi, doma pripravljenimi jedmi, pristnimi prleškimi dobrotami iz babičine kuhinje, s privdihom modernih prehrambenih trendov. Ponašamo se tudi s številnimi odličji in priznanji o kakovosti naših vin. Z veseljem vam bomo postregli <br />z njimi ali pa vas povabili, da jih preizkusite v domači vinski kleti.<br /><br /><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/TB_other_accommodations/2003/9/6370_program.jpg" />Počitnikovanje pri nas, na podeželju, je čudovita priložnost, da spoznate bogato kulturno dediščino podeželja, okolico, ohranjeno arhitekturo, običaje in domačo obrt. Naša kmetija je odlična izhodiščna točka za razne sprehode, kolesarjenje in izlete. Jeruzalem, biser ljutomersko-ormoških goric in najvišji vrh Prlekije, ki ga bogatita romarska cerkvica in krasna razgledna točka, je od nas oddaljen samo 5 kilometrov. Do rojstne hiše jezikoslovca Franca Miklošiča je 1 kilometer. Terme Banovci pa so od domačije oddaljene 9 kilometrov.<br /><br />Zanimivost v ponudbi: Paketi STARI HRAST obsegajo tudi kopanje v Termah Banovci.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 10:46:21 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Izletniška kmetija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftourist_farm%2f1%2f2005%2f103_02_pilharjeva_domacija_63882.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3125-2620-1</guid>
	<title><![CDATA[Turistična kmetija Ranč Kaja in Grom]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Izletniška-kmetija/Turistična-kmetija-Ranč-Kaja-in-Grom.htm?excursion_farm=2620&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><img src="http://www.slovenia.info/pictures/TB_other_accommodations/2003/9/9776_lega.jpg" align="left" border="0" />Turistična kmetija Ranč Kaja in Grom, ki jo boste našli v vasi Razgor, v okolici Vojnika,  že nekaj let slovi kot otroška turistična kmetija na katero prihajajo predvsem otroci, pa tudi odrasli ljubitelji konj. Ko boste prišli na kmetijo, vas bodo pozdravili Jadran, Enter in drugi konji, ki prebivajo na kmetiji. Gostitelji prebivajo v prijetni leseni hišici, ki jo dopolnjuje obnovljeni skedenj. <br /><br /><img src="http://www.slovenia.info/pictures/TB_other_accommodations/2003/9/9767_doĹľivetja.jpg" align="left" border="0" />Na kmetiji organizirajo tedenske počitnice za otroke in večdnevne programe za šole in vrtce ter družine z otroci. <br />Če želite spoznati psihologijo konjev, njihovo govorico, jih opazovati, jezditi  … ali jih preprosto doživeti drugače, subtilneje, potem je obisk ranča Kaja in Grom pravilna izbira. <br />V bližini je Žička Kartuzija, obiščete lahko Terme Zreče ali športnorekreacijski center Rogla.</div><br /><br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 09:52:28 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Izletniška kmetija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftourist_farm%2f1%2f2010%2ftakole_nas_mu%c3%84%c5%a4ijo_%5b%5d.pode%c4%b9%c4%beelje_285407.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3125-4431-1</guid>
	<title><![CDATA[Turistična kmetija Nemec]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Izletniška-kmetija/Turistična-kmetija-Nemec.htm?excursion_farm=4431&lng=1]]></link>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 07:24:24 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Izletniška kmetija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftourist_farm%2f1%2f2009%2fTuris_232909.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">116-29288-1</guid>
	<title><![CDATA[Gostišče Šport kajak Minč]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zasebna-soba/Gostišče-Šport-kajak-Minč.htm?zasebna_soba=29288&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<FONT color=#2222aa size=4>V neposredni bližini reke Soče,<BR>le 1,5 km iz Bovca v vasici Čezsoča se nahaja gostišče MINČ<BR>s kampom Jakob in kajak centrom Prijon. <BR><BR>V gostišču, kjer lahko tudi prespite (40 ležišč),<BR>Vas bomo prijazno postregli z odlično domačo hrano in pijačo. <BR><BR>Za ljubitelje rečnih športov pa ponujamo kajak šolo,<BR>spuste po reki z rafti in kajaki. <BR><BR>Popeljemo vas lahko tudi v naravo<BR>in na izlete v čudovite gore s spremstvom vodnika. <BR><BR>Preživite prijetne in nepozabne trenutke z nami!</FONT>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:07:58 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zasebna soba]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_other_accommodations%2f1%2f2004%2fMinc1_42658.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">116-30251-1</guid>
	<title><![CDATA[Sobodajalstvo Grižon Rudi]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zasebna-soba/Sobodajalstvo-Grižon-Rudi.htm?zasebna_soba=30251&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:14:45 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zasebna soba]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_other_accommodations%2f1%2f2005%2f61790672d_72421.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">116-39344-1</guid>
	<title><![CDATA[Apartmaji Čovič Cilka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zasebna-soba/Apartmaji-Čovič-Cilka.htm?zasebna_soba=39344&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:34:00 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zasebna soba]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">115-1823-1</guid>
	<title><![CDATA[Grand Hotel Rogaška****]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Hotel/Grand-Hotel-Rogaška****.htm?hotel=1823&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<SPAN style=FONT-FAMILY:  Arial; mso-bidi-font-family: ?Times New Roman?><FONT color=#000000><
<P class=MsoNormal style=MARGIN: 0cm 0cm 0pt; TEXT-ALIGN: justify><FONT size=3><FONT color=#000000><SPAN style=FONT-FAMILY: 'Bradley Hand ITC'>V najznamenitejši stavbi Rogaške Slatine, ki je gostila cesarja Ferdinanda, kralja Petra, skladatelja Franza Liszta in mnoge druge evropske velikane, se lahko<SPAN style=mso-spacerun: yes>  </SPAN>razvajate z odli</SPAN><SPAN style=FONT-FAMILY: 'Book Antiqua'>č</SPAN><SPAN style=FONT-FAMILY: 'Bradley Hand ITC'>nostmi preteklih in današnjih </SPAN><SPAN style=FONT-FAMILY: 'Book Antiqua'>č</SPAN><SPAN style=FONT-FAMILY: 'Bradley Hand ITC'>asov. Premišljeno prenovljena znamenitost, ki je skupaj s cvetli</SPAN><SPAN style=FONT-FAMILY: 'Book Antiqua'>č</SPAN><SPAN style=FONT-FAMILY: 'Bradley Hand ITC'>nim parkom s fontano pravo srce Rogaške Slatine, gostom zagotavlja vrhunsko udobje in popolno upoštevanje posameznikovih želja. Hotelske sobane in apartmaji s stilnim pohištvom ostajajo prestižni prostori tradicije, z individualno nastavljivim klimatskim sistemom in drugimi sodobnosti pa dokazujejo prilagodljivost vsem željam sedanjosti. Hotel slovi po vrhunskih prireditvah, ki se dogajajo v edinstveni Kristalni dvorani in v prav tako privla</SPAN><SPAN style=FONT-FAMILY: 'Book Antiqua'>č</SPAN><SPAN style=FONT-FAMILY: 'Bradley Hand ITC'>ni Glasbeni dvorani. Posebno doživetje prostora zagotavlja tudi Grand Cafe Rogaška.<SPAN style=mso-spacerun: yes>   </SPAN><?xml:namespace prefix = o ns = urn:schemas-microsoft-com:office:office /><o:p></o:p></SPAN></FONT></FONT><br></FONT></SPAN>]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 14:35:03 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Hotel]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fhotel%2f1%2f2007%2fLogo_Rogaska_131379.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5566-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Posebni interesi]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Posebni-interesi.htm?interests=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V Sloveniji se skuša turistična ponudba prilagajati tudi povsem <b>specifičnim skupinam</b> gostov, ki imajo svoje želje in pričakovanja. Predstavljamo vam nekatere <b>presežke turistične ponudbe</b> in vas seznanjamo z možnostmi popestritve vašega obiska v Sloveniji. Zbirke namigov so praviloma le povabilo k iskanju še nadaljnjih možnosti doživljanja Slovenije. <div style="width: 100%; color: red" id="ReadMoreSeparator">---------------------------------------------------------------------------</div><h2><br />Za delovni zagon </h2><br />Povpraševanje po <b>motivacijskih</b> izletih in <b>team buildingih</b> v Sloveniji v zadnjih letih doživljata nesluten razmah. Razlog za to je preprost: programi so učinkoviti in zato vredni izbire. Njihovi glavni značilnosti sta popolna prilagojenost vašim željam in pričakovanjem in vodenje, ki ga izvajajo izkušeni inštruktorji in strokovnjaki. <br /><h2><br />Za krepitev znanja </h2><br />Slovenija lahko postane vaša izbira za študij, saj tri slovenske javne univerze ponujajo kakovosten in uporaben študijski program. Med študijskim obiskom v Sloveniji se lahko v številnih <b>jezikovnih šolah</b> naučite slovenščine. Lahko se udeležite tudi <b>poletnih šol slovenščine</b>. <br /><h2><br />Za napolnitev duše in srca </h2><br />Slovenija je zaznamovana s krščansko vero, ki je pustila svoj pečat v vsakem delu države. Še posebej očiten pečat so številne <b>cerkve</b> in <b>samostani</b>. <br /><br /><img title="Par" border="0" alt="Par" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/interest1_242857.jpg" width="222" height="151" />S<b>love</b>nija je prepojena z ljubeznijo, kar je razvidno že iz njenega imena. V številnih <b>romantičnih kotičkih</b> lahko poglobite svoje ljubezensko ali partnersko razmerje. Od sprehodov po poteh v naravi in veslanja po jezerih, do kulinaričnih užitkov v intimnih restavracijah in razvajanja v slovenskih naravnih zdraviliščih.Če se vam zdi, da ste odkrili pravilno lokacijo za uradno potrditev vaše partnerske zveze, lahko to v S<b>love</b>niji storite brez posebnih težav, tudi če ste tuji državljan. <b>Poroke</b> so v S<b>love</b>niji zlasti pogoste ob sobotah v poletnih mesecih. <br /><br /><b>Geji in lezbijke</b> se za zdaj v Sloveniji še ne morete poročiti, vendar pa je zelo verjetno, da bo ustrezen zakon, ki bo omogočal poroke istospolnih partnerjev, sprejet še v letu 2010. <br /><h2><br />Za potešitev radovednosti <br /><br /></h2>Slovenija je bila zlasti v prvi polovici 20. stoletja emigrantsko območje, ki ga je zapustilo približno pol milijona ljudi. Ste eden izmed potomcev teh Slovencev ali Slovenk, pa vas zanima več o njihovi preteklosti? V Sloveniji je največ podatkov o prednikih shranjenih v <b>cerkvenih matičnih knjigah</b>. Te so zbrane v <b>arhivih</b> slovenskih škofij in nadškofij. <br /><br />Če vas zanimajo <stro]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 13:14:16 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Posebni interesi]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcategory%2f4%2f2010%2finterests_242856.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">216-7626-1</guid>
	<title><![CDATA[Apartmaji Vila Anna]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Turistični-ponudniki/Apartmaji-Vila-Anna.htm?turisticni_ponudniki=7626&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Prihajate v poseben kraj, kraj, kjer zdraviliški turizem deluje že od davnega leta 1881, kraj, ki je tako povezan s »svojo« mineralno vodo, da je bil pred letom 1869, ko so jo začeli črpati, popolnoma nepomembna vas tudi v primerjavi z majhnimi okoliškimi vasicami in se je po nekaterih virih imenovala Radin, po drugih Radinci, od začetka zdraviliškega turizma pa je bila kar dolgo znana predvsem kot Bad Radein. Veliko je bilo že napisanega o tem, kako je dr. Karl Henn, takrat mlad študent medicine, leta 1833 med naključnim potovanjem v Ljutomer slišal prav tukaj »bubljanje« in se prvi zavedel pomembnosti teh vrelcev, medtem, ko so domačini mislili, da »bublja«, ker čarovnice kuhajo točo.  </div><br /><div><br />Po dr. Hennu so zdravilišče vodili njegova žena in sin, nato vnuk in še dr. Šarić. Po njih smo poimenovali apartmaje v vili Anna. Pod dr. Šarićem so se Radenci še posebej razvili in že nakazovali tisto podobo, ki je nastala po drugi svetovni vojni, ko je bilo zdravilišče sicer podržavljeno, a je tudi zaradi sodobnih tokov doživelo nesluten razvoj, z njim pa tudi kraj, saj, kot smo rekli, sta zdravilišče in Radenci dolgo korakala povsem skupaj. Po letu 1963 se je kraj širil predvsem na severozahod, prej območje z nekaj stavbami, ki je bilo do takrat del Šratovec.  </div><br /><div><br />Danes so Radenci sodoben zdraviliško-turistični kraj z vso pomembno infrastrukturo, od leta 1994 tudi sedež občine. Predvsem so primerni za aktivno preživljanje dopusta. Že dolgo ljudje ne prihajajo k nam samo iz zdravstvenih razlogov, in če ste se tudi vi odločili, da si tukaj nekoliko odpočijete, boste te dni posebej udobno preživeli v vili Anna. <br /></div><div><br />Dr. Karl Henn:<br />Apartma se imenuje po dr. Karlu Hennu. Brez njega Radenci danes ne bi bili to, kar so, on je bil tisti, ki je kot mlad študent leta 1833 prvi odkril zdravilno moč tukajšnje mineralne vode, se leta 1869 vrnil in naredil zdravilišče ter polnilnico. <br />Ta apartma je primeren za 5 oseb, opremljen z vsem udobjem današnjih dni, tako, da v njem ne boste pogrešali ničesar razen utesnjenosti. <br /><br />Oprema:<br />- Internet <br />- TV LCD <br />- Klima <br />- Terasa <br /><br />Anna Henn:<br />Anna Henn je bila soproga dr. Karla Henna, ki je s sinom Romanom nadaljevala delo, in po njej je poleg vile dobil ime tudi ta apartma. Prostori so primerni kar za 7 oseb, poleg zakonske postelje ima npr. še nadstropno, da o vsem udobju, s katerim je opremljen, niti ne govorimo. Če boste jezo pustili doma, boste tukaj pogrešali le to. <br /><br />Oprema:<br />- Internet <br />- TV LCD <br />- Klima <br />- Terasa <br /><br />Jurij Hildebrand:</div><br /><div align="justify">Tudi ta apartma, ki se imenuje po Juliju Hildenbrandu, ki se je poročil v družino Henn in jo tudi finančno obogatil, premore vse udobnosti sodobnosti. Primeren je za 4 osebe, in če niste sprti, vam bo manjkal le prepir. <br /></div><div><br />Oprema:<br />- Internet <br />- TV LCD <br />- Klima <br />- Terasa <br /><br />Dr. Jožef Hohn:<br />Četrti apartma – apartma Jožef Höhn, se imenuje po vnuku dr. Henna, ki je nadaljeval z razvojem zdravilišča. Namenjen je dvema osebama, v njem pa najdete vse »pripomočke«, kot v ostalih. Le, če radi spite na trdih vojaških posteljah, vas utegne kaj motiti. <br /><br />Oprema:<br />- Internet <br />- TV LCD <br />- Klima <br />- Terasa <br /><br />Dr. Ante Šarić:<br />Po dr. Anteju Šariću se imenuje apartma za 3 osebe. Dr. Šarić je bil zdravnik, ki je prišel v Radence na strokovno potovanje, naneslo pa je, da se je poročil z vdovo Jožefa Höhna. Poleg medicinskega znanje je imel izjemen dar za poslovnost in pod njegovim vodstvom je zdravilišče doseglo neverjeten razvoj in prve obrise današnjega. <br />Kot drugi, nudi tudi ta apartma popolno udobje, dobro voljo pa si lahko celo prinesete s seboj. <br /></div><br /><div>Oprema:<br />- Internet <br />- TV LCD <br />- Klima <br />- Terasa <br /><br />Dr. Erik Kline:<br />Imamo tudi apartma dr. Erika Klineja, d]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:54:38 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Turistični ponudniki]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_other_tourist_offer%2f1%2f2009%2fVilaANA1_220666.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-3205-1</guid>
	<title><![CDATA[Vipavski Križ]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Vipavski-Križ.htm?_ctg_kraji=3205&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Sredi Vipavske doline se dviga, ne enem od za dolino tako značilnih gričev, Vipavski Križ. Ljudi je že od nekdaj privlačil s svojo bogato in burno zgodovino, pa tudi s posebnostmi, ki jih hrani še danes. Že leta 1482 so ga goriški grofje zaradi Turkov in Benečanov obdali z močnim obzidjem; leta 1507 dobi trške pravice, 1632 pa ga cesar Ferdinand povzdigne v mesto. Menda je bil Vipavski Križ tedaj najmanjše mesto v vsem cesarstvu. <br />Od leta 1637 je v Vipavskem Križu <a href="http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Kapucinski-samostan-v-Vipavskem-Križu.htm?sakralne_znamenitosti=9664&amp;lng=1" target="_self">kapucinski samostan</a>, ki ima bogato knjižnico in je odprt za oglede obiskovalcev.<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/VipavskiKriz_03.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Vipavski Križ (360&deg;)</a><br /></b>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 13:44:53 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2008%2fIMG_0696_167327.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-3319-1</guid>
	<title><![CDATA[Lokve]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Lokve.htm?_ctg_kraji=3319&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Naselje Lokve leži v z gozdom obdani dolini 965 metrov nad morjem na severozahodnem delu Trnovske planote. Kraj je le 20 km oddaljen od Nove Gorice, poti pa se odpirajo tudi proti Ajdovščini in Idriji ter Čepovanu in Mostu na Soči. Na severni strani se nad Lokvami dviga Veliki vrh ali Škol (1190 m), ki zapira pogled na Čepovansko dolino, na vzhodu sta Mali Češevik (1104 m) in Ilovica (1166 m), z južne strani na Lokve gleda Prezren (1128 m), na jugozahodu leži Trogarski hrib, na severozahodu pa pogled proti Grgarju zastirata Črni vrh (1066 m) in Koprivnica. V središču doline se dviguje grič, na katerem so že v 18. stoletju postavili kapelico in kjer danes stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. Lokve z okolico ležijo na kraškem svetu, zato tu ni izvirov in tekočih voda. V preteklosti pa je bilo tukaj precej stoječih voda, t.i. kalov ali lokev, ki so nastali zaradi nepropustne ilovice in so jih prvotni prebivalci – pastirji uporabljali za napajanje živine. Do danes sta ostala le še dva kala, eden od njiju se imenuje Goveji kal in leži na severovzhodnem delu vasi. Na tem področju so se v preteklosti ukvarjali še z gozdarstvom in oglarstvom, s škafarstvom ter steklarstvom (v Mojski dragi so še vedno vidni ostanki glažut).<BR>Pokrajina v osrčju Trnovskega gozda je pravljična celo leto. Spomladanski svetlo zeleni tuneli iz dreves prekrivajo kolesarske in peš poti. Sence velikih krošenj nudijo mirno pribežališče pred poletno vročino. Planinske steze vabijo na bližnje vrhove (Poldanovec – 1303 m, Mrzovec – 1406 m, Golaki – 1495 m) tudi obiskovalce, željne težjih vzponov.  Jesenske ognjene barve vabijo na sprehode, ki nas  pripravijo na belo zimsko idilo, ko spet lahko nataknemo smuči in zdrvimo po urejenem smučišču na Lokvah ali pa se raje podamo na daljše in krajše tekaške proge po brezskrbnem gozdu.<BR>A pravljica se še ne konča tukaj. Na Lokvah je poskrbljeno tako za navdušence mini golfa, tenisa, odbojke in malega nogometa kot tudi za tiste, ki bi se radi podali na pot okoli vasi, po kateri so nekoč hodili logarji, ki so nadzirali gozdno površino (Pot za zidom).<BR>Tiste, ki se navdušujejo nad naravnimi lepotami, bosta najbrž privabila zanimiva jasa na Mali lazni, ki je lahko izhodišče za pohodnike, kolesarje in tekače na smučeh, ter naravni botanični in gozdni rezervat Paradana, h kateremu spada znana Velika ledena jama (385 m v globino), iz katere so včasih pridobivali led, ki so ga izvažali celo v Egipt. <BR>Vse pa bodo najbrž privabile domače jedi (domač kruh, divjačina…) in druge dobrote gostinske ponudbe na Lokvah in Lazni.  <BR>]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 09:49:51 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2010%2fLokve_pozimi_(743_x_500)_263712.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-3384-1</guid>
	<title><![CDATA[Manče, Vipavska dolina]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Manče,-Vipavska-dolina.htm?_ctg_kraji=3384&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div class="MsoNormal"><br />Manče so vas ob cesti, ki povezuje Vipavsko dolino s Krasom v vznožju Vipavskih brd. Vas leži na nadmorski višini 133,6 m&nbsp; in ima 140 prebivalcev. Od leta 2002 je vas samostojna krajevna skupnost.<br />Na začetku vasi se nahaja kapelica v tipičnemu mediteranskemu stilu, zaradi obnove hiš in kasnejše pozidave so v vasi ohranjeni trije kamniti portali. Najstarejši je na vhodu v dvorišče na hiše številka 16, na prečni gredi je vklesana letnica 1848 in IHS, deset let mlajši je na vhodu v dvorišče hiše št. 4 z vklesano letnico 1858, oblika, način izdelave in struktura kamna iz katerega sta portala izdelana dovoljujeta domnevo, da je material zanju pridobljen v istem kamnolomu, kamniti portal na vhodu v dvorišče je ohranjen tudi na hišni številki 20 vendar ga z drugima dvema povezuje samo kvadratna oblika, portal nima letnice, na prečniku je vklesan IHS, ki pa ga obkrožajo cvetni listi sončnice, sončnice so tudi okras na glavah obeh stebrov. <br /><br />Starejši objekt , katerega zunanjost je še dobro ohranjena je na dvorišču Manče 1, poslopje samo je v osnovi klet, nad njo pa so bili prostori, ki so prvotno služili kot gospodarsko poslopje in bili kasneje preurejeni v prostor za bivanje lastnika in njegove družine. Ker si je lastnik sezidal novo hišo in v njo preselil, je bil do nedavnega objekt ponovno koriščen kot gospodarsko poslopje. Ne njem so še vedno lepo vidne arhitekturne prvine, ki pa so iz ostalega dela vasi žal izginile.&nbsp; <br /><br />Zanimiv sakralni spomenik je tudi Pil, ki je postavljen v gornjem koncu vasi, od originala je ohranjen samo steber z letnico 1687, gornji del znamenja s podobami pa je obnovljen. Na obnovljenemu delu so reliefi farnih zavetnikov domače in sosednjih župnij, na strani obrnjeni proti Gočam je upodobljen sv. Andrej, proti Podnanosu sv. Vid&nbsp; proti Slapu sv. Jakob in proti Gradišču pa podoba Križanega. Pil je prvotno stal na križišču nad vasjo, ker tega križišča ni več, se je prenesel na sedanjo lokacijo. Na njegovo postavitev ljudsko izročilo veže smrt pastirja, ki je peljal ovce na Nanos in ga je pri tem raztrgal medved, obstaja pa tudi razlaga, da je Pil postavljen v zahvalo, ker se je vas izognila epidemiji črnih koz. Podatki zgodovinsko niso preverjeni. <br /><br />Novejši sakralni objekt je cerkvica sv. Martina nad Mančami,ki jo je leta 1997 dala zgraditi družina Hrovatin in je v njeni lasti. Cerkev je sezidal gospod Leonard Kovač, iz Lokavca. O zidavi cerkve piše tudi v svoji knjigi Garušna, ki jo je izdal v samozaložbi za svoj 75. rojstni dan. Ime zavetnika cerkvice pa je izbral pokojni podraški župnik, častni občan občine Vipava, prevajalec najnovejše izdaje Biblije&nbsp; gospod Otmar Černilogar<br />Cerkev je bila blagoslovljena 9.7.2000. Ladja cerkve je pravokotna, prezbiterija ima triosminski zaključek. Na JZ vogalu je ob cerkev prislonjen nizek iz grobega kamna zgrajen zvonik, zvon v njemu je darilo gospodu Leonu Hrovatinu za njegov 50. rojstni dan. Notranjščina z odprtim ostrešjem spominja na srednjeveške cerkve v Posočju, namesto venčnega zidca pa stene obteka niz belih reliefnih keramičnih plošč z motivi evharistije, delo društva keramičarjev Poc iz Ajdovščine. <br /><br />Zelo zanimiva je oltarna slika sv. Martina, z okoliškimi kraji v ozadju, svetnik v roki drži odprto knjigo v kateri je v gotici napis Manče. Slika je delo Alfreda de Locatellija, desno od oltarja je kip Brezmadežne, delo Franceta Dobnikarja iz Vranskega. Zanimive po tudi podobe postaj križevega pota izdelane v tehniki indirektnega sitotiska na keramične plošče, izdelal jih je Ljubo Korber iz Žalca. Svetilke in kropilnik so delo Miroslave Hrovatin. <br />Izpred cerkvice sv. Martina je čudovit razgled, ob lepem vremenu se poleg Nanosa s televizijskim stolpom in celotnega pobočja hriba s cerkvijo sv. Miklavža, obiskovalec ogleda viadukte na avtocesti proti Senožečam in na Rebrnicah, Podnanos, Podrago, Mlake,Gradišče in Vipavo.&nbsp;<br /><br />&nbsp;Med Mančami in Gočami ]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 09:11:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2006%2fMAN%c3%84%c5%9aE_SLIKA1_81706.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-3385-1</guid>
	<title><![CDATA[Slap, Vipavska dolina]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Slap,-Vipavska-dolina.htm?_ctg_kraji=3385&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div class="MsoNormal">V naselje nas pripelje cesta, ki pelje prek kamnitega mostu čez potok Močilnik. Most je sezidal mojster Anton Trošt leta 1803 in na njem je mogoče videti vgrajeno spominsko ploščo, napisano v bohoričici. </div><br /><div class="MsoNormal">Vas Slap leži 141m nad morjem, skozi vas teče Slapenski potok, ta se izliva v Močilnik, ki dela v Klopovščaku slap, po katerem se vas tudi imenuje. </div><br /><div class="MsoNormal">Tu najdemo <a href="http://www.slovenia.info/?muzej=4180" target="_self">cerkev, posvečeno sv. Matiji</a>, ki je bila zgrajena leta 1765,&nbsp; po mnenju g.Fr. Schumija celo še prej, saj nam to pričajo v kamen vklesani križi maltežkih vitezev, ki so se leta 1230 naselili na Slapu in Slapenski grad pozidali, kot kaže napis na grajskih vratih. Njegovi lastniki so bili tudi plemiči Zwegkhenburgi, baroni Flachenfeldi, Coronini-Cromberg, nazadnje pa Lanthieri. Poleg cerkve so najbrž vitezi zgradili tudi cerkev, vendar so jo Turki pozneje porušili. </div><br /><div class="MsoNormal">Domačini so še posebej ponosni na to, da je bila na Slapu v času Kranjske dežele prva slovenska vinarska in sadjarska šola. Nahajala se je na posestvu, ki ga je tedanji lastnik grof Karol Lanthieri brezplačno odstopil deželi. <br /><br />Slap je&nbsp;zelo znan po skrbno negovanih vinogradih, ki ležijo južno in zahodno od vasi: o slastnih solzah vinograda, ki jih tu pridelujejo, je pisal že Valvasor v znameniti Slavi vojvodine Kranjske.<br /><br />Naselje je vključeno v projekt <a href="http://www.slovenia.info/?vinska_cesta=317&amp;lng=1&amp;showall=all&amp;nocache=1" target="_self">Vipavska vinska cesta</a>.<br /></div>]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 09:08:08 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2006%2fSLAP_SLIKA2_81711.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-4941-1</guid>
	<title><![CDATA[Gornje Cerovo]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Gornje-Cerovo.htm?_ctg_kraji=4941&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Gornje Cerovo je zanimivo z več plati. Omenja se že leta 1205, ko so na prostoru pred današnjo cerkvijo sv. Nikolaja imeli cerovski gospodje svojo graščino. Slednja je zdajšnjo podobo z baročno oblikovanimi pilastri, venci in oltarjem dobila leta 1754. Oba marmorna stranska oltarja sta izdelana po beneških vzorih. Zelo zanimiva je tudi krožna pot okoli obzidja.]]></description>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 11:42:14 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2010%2fCerovo_287955.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-2677-1</guid>
	<title><![CDATA[Radeče]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Radeče.htm?_ctg_kraji=2677&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<font color="#000000">Mesto Radeče se nahaja v osrednji pokrajini Posavskega hribovja, ob sotočju potoka </font><a href="http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=5238">Sopote</a><font color="#000000"> in reke Save.<br /></font><br /><font color="#000000">Radeče so bile prvič neposredno omenjene v letu 1297, vendar o sami zgodovini človekovega bivanja na tem območju več povedo arheološke najdbe, kot so koščeno orodje, kosti jamskega medveda, oltarji vodnih božanstev, žrtvenika boginji Adsaluti in bogu </font>Savusu<font color="#000000">, … Trške pravice so bile kraju podeljene leta 1338, leta 1925 so Radeče postale mesto, leta 1995 pa občina.  <br />Mestu, znanem po papirni industriji, dajeta bogata kulturna dediščina in dokaj neokrnjena narava novodobne temelje za razvoj, ki je sicer neločljivo povezan tudi z reko Savo, nekdaj pomembno prometno potjo, po kateri je potekal obsežen splavarski promet. Sotočje Save in Savinje v bližnjem Zidanem mostu je Radečam v tistih časih dajalo vlogo osrednjega splavarskega pristanišča, tradicijo pa dandanes ohranjajo </font><a href="http://www.slovenia.info/?kul_zgod_znamenitosti=1225">radeški splavarji</a><font color="#000000">, ki običaje in navade predhodnikov enkrat letno obudijo na prireditvi Dnevi splavarjenja na Savi.<br />Več informacij in fotografij na <a href="http://www.ktrc-radece.si/">www.ktrc-radece.si</a>. </font>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 12:12:09 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2010%2fradece_iz_zebnika1_276684.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-3144-1</guid>
	<title><![CDATA[Vipava, Vipavska dolina]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Vipava,-Vipavska-dolina.htm?_ctg_kraji=3144&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Vipava leži v zgornjem delu sončne Vipavske doline, ob številnih izvirih istoimenske reke, ki imajo mednarodno slavo zaradi izredne lege, vodnih in speleoloških značilnosti.<br /><br /><a href="http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=7446&lng=1" target="_self">Reka Vipava</a> ima kot edina v Evropi deltast izvir. Njeni izviri (Podfarovž, Podskala,…) so povezani s podzemnimi vodami kraškega zaledja <a href="http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=6643&lng=1" target="_self">Nanosa</a> in Postojnske kotline. Dokaz, da je kraj Vipava prepreden z vodo, je število mostov. Teh je kar 25 in zato nekateri pravijo Vipavi slovenske Benetke.<br /><br />V dolini se čutijo močni vplivi sredozemske klime, kar omogoča vzgojo in rast kakija, fig, vinske trte in celo oljk. Milo klimo občasno prekine burja, ki se zaganja z Nanosa in Trnovskega gozda. <br /><br />Burja je pomagala krojiti zgodovino, saj je usodno posegla v boj med vojskama rimskega cesarja Teodozija in upornika Evgenija leta 394 v bitki pri Frigidu (Mrzli reki). Ta bitka velja za neposreden povod razpada rimskega cesarstva na dva dela.<br /><br />Vipava se ponaša s pestro zgodovino, izjemnimi kulturnimi spomeniki, naravnimi posebnostmi in z dolgoletno vinogradniško tradicijo. Poleg odličnih vin Vipavo zaznamujeta tudi stolp <a href="http://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitosti=5489&lng=1" target="_self">gradu</a> na strmem pobočju Nanosa in <a href="Default.asp?sakralne_znamenitosti=5493&lng=1" target="_self">cerkev sv. Štefana</a> s freskami Jelovška in Wolfa. Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Kraju so poseben pečat pustili grofje Lanthieri s svojimi gradovi in lepo urejenimi parki.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 08:57:37 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2006%2fVIPAVA_MOST_81764.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-2505-1</guid>
	<title><![CDATA[Bohinj]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Bohinj.htm?_ctg_kraji=2505&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Bohinj je kotlina, ki se razteza od Soteske do Ukanca. Na južni strani jo zapirajo bohinjske Spodnje gore, visoke do 2000 m, na severu pa Triglavsko pogorje s Triglavom (2864 m). Bohinj se deli na Spodnjo in Zgornjo dolino. V obeh dolinah je skupaj 24 vasi. <br />Bohinj je ena najlepših dolin v osrčju Julijskih Alp v Triglavskem narodnem parku. Visoke gore, zeleni gozdovi, lepe planine in senožeti s svojimi naravnimi lepotami, kulturno-zgodovinskimi spomeniki, prijazne vasi in naselja s hoteli, gostišči in zasebnimi sobami nudijo gostom v Bohinju prijetno počutje.<br />&nbsp;Bohinj je idealno izhodišče za krajše izlete in sprehode po urejenih poteh v dolini in za planinske in alpinistične ture. Idealne možnosti za oddih nudi Bohinj v vseh letnih časih. Dolina se pozimi spremeni v zimsko športni center, poleti pa najlepši biser doline, Bohinjsko jezero, vabi kopalce skupaj s Savo pa tudi kajakaše in ribiče. Dobrodošli ste v Bohinju, kjer upamo, da boste med nami preživeli nepozabne trenutke in uživali v naši ponudbi.<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/BohinjskoJezero.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Bohinj (360&deg;)</a></b><br /><br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:43:48 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2004%2f134_2_LTO_BOHINJ-obd_28473.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-2577-1</guid>
	<title><![CDATA[Koper - Capodistria]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Koper-Capodistria.htm?_ctg_kraji=2577&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div align="justify">45&deg;32,5' severne širine in 13&deg;45,5' vzhodne dolžine. Posebnosti sredozemskega podnebja, vpliv celinske notranjosti. To je Koper z milimi zimami in toplimi ter suhimi poletji. Kaj je lepšega, kot stati ob morju oviti v rahel piš maestrala, opazovati škrlatno nebo, ko piha jugo, ali pa zreti v razburkano morje, medtem ko burja poplesava z valovi?<br /><br />Kamni sivega istrskega peščenjaka, osem obodnih trgov z belo kamnito preprogo, enajst drugih trgov, ostanki mogočnega obzidja, prepletajoče se ozke uličice. Vijejo se proti osrednjemu trgu, ki ga krasi največja stolnica na Slovenskem. Govorijo o preteklosti in sedanjosti. Pročelja zgradb in njihova notranjost pa ped za pedjo odkrivajo tisočletno zgodovino Kopra, Iustinopolisa, Caprisa, Beneške republike, razcveta gotike in renesanse. Do današnjih dni.<br />Prepusti se valovanju poletja, z gledališkimi igrami med zidovi starega mesta, pozimi pa nazdravi Novemu letu in letom, ki prihajajo. Z domačo obrtjo, z joto, bobiči, palento, bakalajem, brodetom, ribjimi specialitetami in vini tako tipične vinske cvetlice.<br /><br />Dolina gradov s prvim, <b><a href="http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Grad-Strmec,-Socerb.htm?kul_zgod_znamenitosti=7785&amp;lng=1">Socerbskim gradom</a></b> se vije pod robom kot limes, ki je nekdaj ločeval beneško republiko od avstrijskih dežel. Pot vodi preko Hrastovelj z najstarejšimi freskami in znamenitim plesom mrtvakov, do stolpa v Hrvojih, najvišje točke v Istri. Pogled se dotakne horizonta. Medtem pa popotniki, jezdeci na konjih in kolesarji odkrivajo bogastva slapov, brzic, tolmunov mejne reke Dragonje. Oaza s kristalno čisto vodo in lepota okolja, zaradi katere se zdi, da se je čas ustavil.<br /><br /><a href="http://www.koper.si/">www.koper.si</a> </div><br /><b>Virtualni ogled Kopra:</b><br /><b><br /></b><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Koper_PresernovTrg.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Koper, Prešernov trg (360&deg;)<br /></a></b>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 13:47:44 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2006%2fPanorama-Kopra-web_121706.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-2597-1</guid>
	<title><![CDATA[Kranjska Gora]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Kranjska-Gora.htm?_ctg_kraji=2597&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Kranjska Gora je občinsko središče in največji kraj Zgornjesavske doline. Je tudi gorski turistični kraj in pomembno, svetovno znano zimskošportno središče. <br />Okrog starega vaškega jedra je zrasel nov, turistični del naselja s hoteli, zasebnimi sobami in apartmaji, počitniškimi domovi, rekreacijskimi objekti in trgovskim središčem. <br />Tisti, ki si na počitnicah želite več miru, sproščenosti, morda pristnejšega stika z domačini, pa lahko izberete eno izmed idiličnih okoliških vasic.<br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/KranjskaGora_smucisce.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Kranjska gora (360&deg;)</a></b><br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 09:19:26 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2fkg-panorama1.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-2781-1</guid>
	<title><![CDATA[Dobrodošli v Izoli!]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Dobrodošli-v-Izoli!.htm?_ctg_kraji=2781&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Staro mediteransko mestece Izola se naslanja na jugozahodno obalo Tržaškega zaliva, kjer se pristna tradicija ribištva in vinarstva, mistični sledovi preteklosti ter prijaznost domačinov stapljajo v nepozaben mozaik doživetij. Temperamentni utrip mesta in romantični značaj kar vabita v svoje naročje, zato pravijo, da Izole ne pozabiš nikoli. Razgibana zgodovina ribiškega mesteca je ustvarila čudovite arhitekturne zaklade in stare legende, ki vas popeljejo nazaj v čas, ko je bila Izola še otok. Duh Mediterana lahko občutite ob vsakem koraku po strnjenih srednjeveških ulicah, ob pogledu na zibajoče se barke v pristanišču, ob sproščenem klepetu domačinov in ob vonju morskih kulinaričnih specialitet v družbi žlahtne vinske kapljice. V Izoli vam nikoli ne bo dolgčas, saj se skozi vse leto vrstijo razne športne, kulturne in zabavne prireditve, ki svoj navdih iščejo v starih navadah in tradicijah. Muzeji, galerije in umetniški ateljeji vas bodo popeljali v svet istrske umetnosti in obrti, če pa si želite prave duhovne osvežitve, se popeljite po valovih Jadrana. Slikovito podeželje Izole s številnimi dolinami in dolgimi hribi je hram gurmanskih užitkov, ki jih lahko odkrivate v številnih domačih gostilnah in turističnih kmetijah, največkrat s čudovitim razgledom na Tržaški zaliv. Izolsko zaledje ponuja nešteto možnosti za potepanje in odkrivanje naravnih lepot istrskega gričevja, ki ga krasijo prikupne kamnite hišice in stare cerkvice. Po njem se lahko odpravite peš, s kolesom ali celo na konjskem hrbtu. <br /><br /><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Izola_Pomol.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self"><b>Izola (360°)</b><br /></a><br />Lega: Slovenska obala med Koprom in Piranom<br /><br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 14:48:23 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2003%2fizola_Panorama2m_14412.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-2649-1</guid>
	<title><![CDATA[Piran - Pirano]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Piran-Pirano.htm?_ctg_kraji=2649&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Piran je zelo posebno, dragoceno mesto. Je najbolje ohranjeni mestni kulturni spomenik Slovenske Istre in najbližji sosed mondenega Portoroža. Njegova podoba je prepoznavna po vsem svetu. Videti in doživeti je treba arhitekturo mesta, na katero je močno vplivala zlasti Beneška republika, ki je pomembno zaznamovala tudi druga istrska mesta. Piran je skozi čas ohranil srednejveško zasnovo ozkih ulic, tesno stisnjenih hiš, ki se stopničasto dvigajo navkreber, stik z morjem, neštete trge in deset cerkva. Tartinijev trg, ki ponosno krasi središče mestnega jedra, nosi ime po slavnem violinistu Giuseppu Tartiniju, ki je ime Pirana ponesel v svet. Njegov kip je središčna točka trga. Mesto kot topel objem obdaja obzidje, zaradi katerega je Piran pomemben član Evropskega združenja obzidnih mest. Piran je v celoti spomeniško zaščiten, zato prebivalci v njem živijo v glavnem od turizma, sezona je tu brezčasna. Prireditve na prostem in v številnih objektih, ki nosijo imena slavnih piranskih stanovalcev skozi zgodovino, si sledijo v vseh letnih časih. Na hribu nad mestom je stolna cerkev sv. Jurija, zaščitnika Pirana. Od tod se razprostira pogled na Piran in okolico, tudi čez morje na hrvaško in italijansko obalo. Dva hotela, mladinski hotel, številne zasebne sobe, cerkve, galerije, muzeji, akvarij...vabijo, da pridete in se ustavite.<br /><br />TURISTIČNO INFORMACIJSKA PISARNA PIRAN<br />Tartinijev trg 2<br />6330 Piran<br />T: +386 (0)5 673 44 40<br />F: +386 (0)5 673 44 41<br />E: <a href="mailto:ticpi@portoroz.si">ticpi@portoroz.si</a> <br /><a href="http://www.portoroz.si/" target="_blank">www.portoroz.si</a><br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Piran_Cerkev_Zvonik.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Piran (360&deg;)</a></b>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:46:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2f1%2f2004%2f16_36216.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">114-2653-1</guid>
	<title><![CDATA[Portorož]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kraji/Portorož.htm?_ctg_kraji=2653&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Morje, veter, sol, mediteranske vonjave, palme, vrtnice in zimzeleno rastlinje, sprostitev, zabava in družabnost so besede, s katerimi najlažje predstavimo Portorož, obmorski kraj, ki leži v srcu Evrope. Prepletanje različnih kultur in glasbe, narava, gastronomski užitki in pestra zgodovinska preteklost ustvarjajo okolje, v katerem lahko pozabimo na vsakodnevne napetosti in se sprostimo. Sproščujoče sprehajanje ob morju, krepčilni tek po plaži, plavanje v morju in bazenih, lepotilni in zdravstveni programi v termah ali športno rekreativne dejavnosti nas napolnijo z novo energijo. Portorož je tesno povezan z bližnjim Piranom, majhnim srednjeveškim mestecem, ki je pridobilo slavo in bogastvo s s pridelavo soli v solinah, ki so bile ene največjih v tem delu sveta. Danes so te večinoma opuščene in dajejo zavetje številnim vrstam ptic, ki tukaj gnezdijo ali počivajo na svoji poti proti jugu. Prav soline so s svojimi naravnimi sestavinami - sol, slanica in solinsko blato - omogočile razvoj turizma v Portorožu. Že v 19. stoletju so odkrili zdravilne učinke teh sestavin in v Portorožu postavili prve hotele in termalne ustanove. Danes je Portorož priljubljen kraj tako za delo, kot za oddih in zabavo. O tem priča množica udobnih hotelov z modernimi bazeni, pestra ponudba restavracij in prireditve, ki privabljajo obiskovalce. Portorož je tudi priljubljeno kongresno središče. Številne seminarske in kongresne dvorane, ki lahko sprejmejo tudi do 1.500 gostov, so prizorišče pomembnih domačih in mednarodnih srečanj. V Portorožu je tudi igralnica, kjer mnogi obiskovalci preizkušajo srečo ob poskakovanju kroglice, šelestenju kart ali žvenketu igralnih avtomatov. <br /><b><br /></b><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Portoroz_Noc.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Portorož ponoči (360&deg;)<br /></a></b>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 09:43:03 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kraji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2ftown%2fPORT.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6643-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Svet za raziskave v turizmu]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Svet-za-raziskave-v-turizmu.htm?7A56E80B-22D5-4F52-B031-88D48EE536BD=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div align="justify"><div>Svet za raziskave v turizmu je posvetovalno telo za področje raziskav v turizmu.<br /><br />Cilj ustanovitve Sveta je vzpostavitev sodobnega sistema raziskovalno razvojne dejavnosti v slovenskem turizmu in povečanje razvoja in prenosa znanja v turistično gospodarstvo in med druge uporabnike znanj.</div><br />V priponki Sklep o ustanovitvi Sveta za raziskave v turizmu in o imenovanju članov.<br /><a donclick="npopup=window.open('/pictures/category/atachments_1/2010/Sklep_o_ustanovitvi_Sveta_in_o_imenovanju_&Auml;Ťlanov_9253.pdf.pdf','pril','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,location=yes,menubar=yes,toolbar=yes,status=yes,scrollbars=yes,resizable=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">SKLEP<br /></a></div>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 14:47:24 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Svet za raziskave v turizmu]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcategory%2f4%2f2010%2fsvet_za_raziskave_288284.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6556-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Direktor]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Direktor.htm?C7263018-8A38-4FDF-8521-1120EE4C0744=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Direktor Slovenske turistične organizacije zastopa in predstavlja zavod, ter vodi in organizira delo ter poslovanje zavoda. <br /><br />Med ključne naloge direktorja spada še sprejemanje splošnih aktov zavoda, ki jih ne sprejema svet zavoda, vodenje poslovne in kadrovske politike zavoda ter priprava strokovnih podlag in predlogov za delo sveta zavoda, ki se prav tako skliče na predlog direktorja.&nbsp;<br /><br /><br /><br /><br /><hr /><table border="0" cellspacing="0" cellpadding="0" width="100%"><tbody><tr><td><font color="#810081" size="3"><a href="http://www.slovenia.info/si/Slovenska-Turistična-Organizacija-STO.htm?ps_sto=0&amp;lng=1" target="_self">Slovenska turistična organizacija - STO</a></font></td></tr><tr><td><font color="#810081" size="3"><a href="http://www.slovenia.info/si/Letna-poročila.htm?ppg_letna_porocila=0&amp;lng=1" target="_self">Letna poročila</a></font></td></tr><tr><td class="lnk"><font color="#810081" size="3"><a href="http://www.slovenia.info/?8A1DD320-7E58-4C7B-8F64-2FC8DB0F880E=0&amp;lng=1" target="_self">Kontakti STO</a></font></td></tr><tr><td><font color="#810081" size="3"><a href="http://www.slovenia.info/si/Organi-STO.htm?organi_sto=0&amp;lng=1" target="_self">Organi STO</a></font></td></tr><tr><td class="lnk"><font color="#810081" size="3"><a href="http://www.slovenia.info/si/Programi-dela.htm?ppg_programi_dela=0&amp;lng=1" target="_self">Programi dela</a></font></td></tr><tr><td class="lnk"><font color="#810081" size="3"><a href="http://www.slovenia.info/si/Notranji-akti-in-predpisi.htm?ppg_notranji_akti=0&amp;lng=1" target="_self">Notranji akti in predpisi</a></font></td></tr><tr><td class="lnk"><font color="#810081" size="3"><a href="http://www.slovenia.info/si/Katalog-informacij-javnega-značaja.htm?ppg_informacije-javnega-znacaja=0&amp;lng=1" target="_self">Katalog informacij javnega značaja</a></font></td></tr><tr><td><font size="3"><a href="http://www.slovenia.info/si/Razpisana-delovna-mesta.htm?delovna_mesta_sto=0&amp;lng=1" target="_self">Razpisana delovna mesta</a></font>&nbsp;</td></tr><tr><td><a href="http://www.slovenia.info/si/javni-razpisi-in-pozivi.htm?ppg_javni_razpisi=0&amp;lng=1" target="_self"><font color="#78a22f" size="3">Javni razpisi in pozivi</font></a>&nbsp;</td></tr><tr><td><font color="#810081" size="3"><a href="http://www.slovenia.info/si/Pisarna,-prijazna-Sloveniji.htm?ps_slovenia_green=0&amp;lng=1" target="_self">Pisarna, prijazna Sloveniji</a></font></td></tr></tbody></table><hr />]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 13:29:31 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Direktor]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fcategory%2f4%2f2010%2fdimitrij_piciga_direktor_v1_250596.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5186-0-1</guid>
	<title><![CDATA[ Slovenska mreža EDEN]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/-Slovenska-mreža-EDEN.htm?eden_finalists=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<font size="2"><b><u>FINALISTKE 2010:<br /></u><br /></b><table border="0"><tbody><tr><td><font size="2">REKA KOLPA&nbsp;<br />Tel.: + 386 (0) 7 30 56 530<br /></font><a href="http://www.kolpariver.eu/"><font size="2">www.kolpariver.eu</font></a></td><td><font size="2" /></td></tr><tr><td><font size="2">BOHINJ<br />Tel.: + 386 (0) 4 57 47 590&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /></font><a href="http://www.bohinj.si/"><font size="2">www.bohinj.si</font></a><font size="2"> </font></td><td><font size="2">MED&nbsp;POH<sub>2</sub>ORJEM&nbsp;in BOH<sub>2</sub>ORJEM<br />Tel.: + 386 (0) 3 74 71 307<br /></font><a href="http://www.ra-kozjansko.si/"><font size="2">www.ra-kozjansko.si</font></a><font size="2"> </font></td></tr><tr><td><font size="2">IDRIJA <br />Tel.: + 386 (0) 5 37 43 916<br /></font><a href="http://www.idrija-turizem.si/"><font size="2">www.idrija-turizem.si</font></a><font size="2"> </font></td><td><font size="2">VELENJE<br />Tel.: + 386 (0) 3 89 61 860<br /></font><a href="http://www.velenje-tourism.si/"><font size="2">www.velenje-tourism.si</font></a> </td></tr></tbody></table><br /><b><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/finalistke_274080.jpg" width="339" height="474" /></b></font><font size="2"><br /></font><font size="2"><b><u>FINALISTKE 2009:<br /></u></b><br />SOLČAVSKO<br />Tel.: + 386 (0) 3 83 89 004<br /></font><a href="http://www.logarska-dolina.si/"><font size="2">www.logarska-dolina.si</font></a><font size="2"> <br /><br />TOLMIN-KOBARID<br />Tel.: + 386 (0) 5 38 00 480<br /></font><a href="http://www.lto-sotocje.si/"><font size="2">www.lto-sotocje.si</font></a><font size="2"> <br /><br />KOZJANSKI PARK<br />Tel.: + 386 (0) 3 80 07 100<br /></font><a href="http://www.kozjanski-park.si/"><font size="2">www.kozjanski-park.si</font></a><br /><br /><font size="2"><b><br /><u>FINALISTKE 2008:</u> <br /><br /></b>DOLINA SOČE <br />Tel.: + 386 (0) 5 38 96 444<br /><font size="2"><a href="http://www.dolina-soce.com/">www.dolina-soce.com</a> </font><font size="2"><br /><br />KRANJ<br />Tel.: + 386 (0) 4 23 80 450<br /></font><a href="http://www.tourism-kranj.si/"><font size="2">www.tourism-kranj.si</font></a><font size="2"> <br /><br />IDRIJA<br />Tel.: + 386 (0) 5 37 43 916<br /></font><a href="http://www.idrija-turizem.si/"><font size="2">www.idrija-turizem.si</font></a><font size="2"> </font><br /></font><br /><font size="2"><hr /><a href="http://www.slovenia.info/pictures/category/atachments_1/2010/Eden-finalistke_10071.pdf.pdf" target="_blank"><b>BROŠURA SLOVENSKIH EDEN FINALISTK (SLO)</b></a></font>]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 12:05:26 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[ Slovenska mreža EDEN]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">642-4726-1</guid>
	<title><![CDATA[Grad na Goričkem, Grad]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Gradovi/Grad-na-Goričkem,-Grad.htm?grad=4726&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Ogromen obodni grad s preprostim imenom Grad je eden največjih pri nas. Na posesti so gospodarili grofje iz Železnega (1208–1269), v 13. stoletju Omode, po l. 1365 Szechyji, kasneje Batthyaniji, Nadasdyji, od l. 1830 Szechenyji in med vojnama industrijalec G. Hartner. Sledila je zasedba Rdeče armade in počasno umiranje gradu. S pomočjo države kot lastnika in z entuziazmom domačinov grad prenavljajo. Utrdba stoji na vzpetini nad vasjo Grad na Goričkem, sredi večjega parka. Zgradba je v osnovi srednjeveška, kar potrjuje pred kratkim odkrit stari vhod z zašiljenim portalnim lokom in dvižnim mehanizmom za most. Starejša utrdba je bila omenjena l. 1214. Prizidane mogočne rondele so renesančne. Celota sodi po tlorisni zasnovi baročne obodne dozidave med najobsežnejše grajske arhitekture 17. in 18. stoletja. Tlorisno je obod poligonalen. Notranje dvorišče obrobljajo raznorodne dvonadstropne arkade. Stojijo na opečnih slopih. Ob grad je na južni strani prislonjena kapela z baročnim zvonikom iz prve polovice 18. stoletja.<br /><br />Vhod v grad je z južne strani. Pot vodi skozi grajski park in vhodni portal, ki ga poudarja grb zadnjih lastnikov Szecheny-jev. Zunanje fasade posebne členitve ali bogatejšega arhitekturnega okrasa nimajo. V gradu so v pritličju urejene delavnice domačih obrti; žganjekuha, tkalstvo, zeliščarstvo, lončarstvo, kovaštvo in kolarstvo. V nadstropju so obnovljeni prostori s sobo za poroke. V veliki ali viteški dvorani so občasne razstave in prireditve. <br /><br />V gradu je središče za obiskovalce in sedež Javnega zavoda Krajinski park Goričko.<br /><br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/20051013/Grad_Dvorisce.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self"><font color="#0066ff">Grad – grad – dvorišče (360°)<br /></font></a></b><br /><br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 12:38:26 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Gradovi]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_attractions%2f1%2f2004%2fgrad03-500_32040.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2276-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Najpomembnejši sprejemni organizatorji potovanj]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Najpomembnejši-sprejemni-organizatorji-potovanj.htm?major_incoming_tourist_agencies=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<img title="Agencija" border="0" alt="Agencija" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/agency-small_247123.jpg" width="222" height="151" />Slovenija ima več visoko usposobljenih turističnih agencij, ob pomoči katerih je lahko vaše potovanje po Sloveniji brezskrbno. Vse agencije na našem seznamu imajo dolgoletne izkušnje z nastanitvijo tujih gostov. Za vas lahko uredijo vse potrebne rezervacije. Ponujajo pa tudi druge storitve, kot so prevoz, ogledi, izleti, prodaja vseh vrst vozovnic in posebni programi. <br /><br />Med turističnimi agencijami na seznamu so po večini večje slovenske agencije, ki so bolje opremljene za delo z gosti iz tujine. Nekatere imajo tudi svoja predstavništva v tujini, največ prav gotovo agencija Kompas, ki je prisotna v skoraj 20 državah po vsem svetu. Zaupanja vredne so tudi vse ostale agencije. <br /><br /><b>ABC RENT A CAR <br /></b>Celovška cesta 268 <br />SI-1000 Ljubljana <br /><b>tel</b>.: ++386 59 070 500 <br /><b>fax</b>.: ++386 1 519 98 76 <br /><b>e-mail</b>: <a href="mailto:abc-tourism@europcar.si">abc-tourism@europcar.si</a> <br /><a donclick="npopup=window.open('http://www.europcar.si/','','width=800,height=800,scrollbars=yes,resizable=yes');npopup.focus();return false;" href="http://www.europcar.si/" target="_blank">www.europcar.si<br /></a><br /><b>AGENCIJA VAN GOGH</b> <br />Glavni trg 17 <br />SI-2000 Maribor <br /><b>tel</b>.: ++386 2 234 52 20 <br /><b>fax</b>.: ++386 2 234 52 17 <br /><b>e-mail</b>: <a href="mailto:incoming@agencija-vangogh.si">incoming@agencija-vangogh.si</a>  <br /><a donclick="npopup=window.open('http://www.agencija-vangogh.si ','','width=800,height=800,scrollbars=yes,resizable=yes');npopup.focus();return false;" href="http://www.agencija-vangogh.si/" target="_blank">www.agencija-vangogh.si <br /></a><br /><b>AVRIGO</b> <br />Kidričeva 20 <br />SI-5000 Nova Gorica <br /><b>tel</b>.: ++386 5 330 31 20 <br /><b>fax</b>.: ++386 5 330 31 28 <br /><b>e-mail</b>: <a href="mailto:prosti.prevozi@avrigo.si">prosti.prevozi@avrigo.si</a>  <br /><a donclick="npopup=window.open('http://www.avrigo.si ','','width=800,height=800,scrollbars=yes,resizable=yes');npopup.focus();return false;" href="http://www.avrigo.si/" target="_blank">www.avrigo.si <br /></a><br /><b>BURIN YC d.o.o.</b> <br />Rojčeva 26 <br />SI-1000 Ljubljana <br /><b>tel</b>.: ++386 1 529 18 60 <br /><b>fax</b>.: ++386 1 520 18 63 <br /><b>e-mail</b>: <a href="mailto:byc@burin-club.com">byc@burin-club.com</a>  <br /><a donclick="npopup=window.open('http://www.burin.si','','width=800,height=800,scrollbars=yes,resizable=yes');npopup.focus();return false;" href="http://www.burin.si/" target="_blank">www.burin.si</a><u> <br /><br /></u><b>CLUB</b> <br />Postaja 11 <br />SI-5216 Most na Soči <br /><b>tel</b>.: ++386 5 381 30 50 <br /><b>fax</b>.: ++]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 10:37:46 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Najpomembnejši sprejemni organizatorji potovanj]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-244-1</guid>
	<title><![CDATA[Sto&#382;ice Sports Park]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/Sto-#382;ice-Sports-Park.htm?news_items=244&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 09:53:47 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-245-1</guid>
	<title><![CDATA[World Rowing Championships next year in Bled]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/World-Rowing-Championships-next-year-in-Bled.htm?news_items=245&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:15:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-246-1</guid>
	<title><![CDATA[The Ljubljana Marathon returns in October]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/The-Ljubljana-Marathon-returns-in-October.htm?news_items=246&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:31:48 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-247-1</guid>
	<title><![CDATA[Festival of the oldest vine in the world]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/Festival-of-the-oldest-vine-in-the-world.htm?news_items=247&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:37:26 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-248-1</guid>
	<title><![CDATA[The new Slovenian Alpine Museum opens its doors]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/The-new-Slovenian-Alpine-Museum-opens-its-doors.htm?news_items=248&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:52:55 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-249-1</guid>
	<title><![CDATA[A new product at a Bled campsite is greeted enthusiastically]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/A-new-product-at-a-Bled-campsite-is-greeted-enthusiastically.htm?news_items=249&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:45:46 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-250-1</guid>
	<title><![CDATA[Golf in Slovenia]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/Golf-in-Slovenia.htm?news_items=250&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:48:39 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-251-1</guid>
	<title><![CDATA[sLOVEnia GREEN]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/sLOVEnia-GREEN.htm?news_items=251&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 14:05:39 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-252-1</guid>
	<title><![CDATA[First six months show 2% rise in overnight stays]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/First-six-months-show-2%-rise-in-overnight-stays.htm?news_items=252&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 14:11:45 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-253-1</guid>
	<title><![CDATA[Best countries to live in]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/Best-countries-to-live-in.htm?news_items=253&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 14:31:03 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-254-1</guid>
	<title><![CDATA[Canadian writes blog about Slovenia]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/Canadian-writes-blog-about-Slovenia.htm?news_items=254&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 12:50:39 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6706-255-1</guid>
	<title><![CDATA[The STB e-shop]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Newsletter/The-STB-e-shop.htm?news_items=255&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 12:55:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Newsletter]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2230-526-1</guid>
	<title><![CDATA[Katera so glavna področja delovanja STO?]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Vprašanja-in-odgovori/Katera-so-glavna-področja-delovanja-STO-.htm?ns_faq=526&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 09:03:57 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2230-2485-1</guid>
	<title><![CDATA[Kateri so aktualni trendi v turističnem sektorju?]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Vprašanja-in-odgovori/Kateri-so-aktualni-trendi-v-turističnem-sektorju-.htm?ns_faq=2485&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 09:15:45 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2230-2684-1</guid>
	<title><![CDATA[Kakšne posledice je pustila svetovna finančna in gospodarska kriza v turističnem sektorju?]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Vprašanja-in-odgovori/Kakšne-posledice-je-pustila-svetovna-finančna-in-gospodarska-kriza-v-turističnem-sektorju-.htm?ns_faq=2684&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 09:04:25 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2155-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Tržne raziskave in analize]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Tržne-raziskave-in-analize.htm?ppg_analize-raziskave=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><div align="justify"><div>Poslanstvo Slovenske turistične organizacije na področju <b>raziskav in razvoja</b> je zagotavljanje raziskovalno-razvojne podpore za razvoj in trženje slovenskega turizma. <b>Aktivnosti na področju raziskav</b> zajemajo  pridobivanje, analiziranje in posredovanje informacij s področja turizma v podporu učinkovitejšem trženju turizma na vseh ravneh.  <b>Razvojne aktivnosti</b> zajemajo predvsem pripravo strateških dokumentov na državni ravni (strategije trženja), spodbujanje dviga kakovosti slovenske turistične ponudbe s trženjskimi standardi, usposabljanjem in informiranjem ponudnikov, spodbujanje horizontalnega povezovanja ponudnikov oz. mreženja v okviru produkta ter spodbujanje trajnostnega razvoja turizma.<br /><hr /><a href="http://www.slovenia.info/?ps_aktivnosti_wellness=0&lng=1&showall=1&nocache=1" target="_self">AKTUALNO S PODROČJA RAZISKAV IN RAZVOJA</a> <hr />Oddelek za raziskave in razvoj<br />Tel.: 01 5898 564, E-naslov: <a href="mailto:research@slovenia.info">research@slovenia.info</a> <br /><br /></div></div></div><font size="2"><table border="0"><tbody /></table><table border="0"><tbody /></table></font>]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:34:07 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Tržne raziskave in analize]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3078-44-1</guid>
	<title><![CDATA[Strategija razvoja gastronomije Slovenije]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Poslovni-dogodki/Strategija-razvoja-gastronomije-Slovenije.htm?ppg_business_events=44&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div align="justify"><br />Na podlagi usklajevalnih delavnic in upoštevanih predlogov javne, zasebne in civilne sfere, objavljamo zaključni predlog Strategije razvoja gastronomije Slovenije in povzetek strategije.<br /><b><br />Slike z zaključne delavnice:</b></div><br /><img height="127" src="http://www.slovenia.info/pictures/business_event/7/2006/IMG_0006_84020.jpg" width="143" border="0" />      <img height="127" src="http://www.slovenia.info/pictures/business_event/7/2006/IMG_0008_84025.jpg" width="159" border="0" />]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 08:58:58 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Poslovni dogodki]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fbusiness_event%2f1%2f2006%2fSestavljena_80226.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3078-499-1</guid>
	<title><![CDATA[TTG Rimini 2010]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Poslovni-dogodki/TTG-Rimini-2010.htm?ppg_business_events=499&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br /><font size="2">TTG Incontri v Riminiju je borza, na kateri se srečajo glavni akterji mednarodne turistične industrije. Je izjemna priložnost pridobivanja najnovejših informacij o novostih v turizmu in hkrati nudi priložnost sklepanja novih poslovnih kontaktov.<br /><br />V preteklem letu se je na 45.210 m2 predstavilo 2.400 turističnih podjetij. Udeležilo se ga je 34.659 strokovnih obiskovalcev, od tega skoraj dve tretjini organizatorjev potovanj, zlasti iz Italije. <br /><br /><b><u>Lokacija in velikost slovenske stojnice:</u></b>  hala A1, stojnica 029-032/049-052, 128 m2<br /></font><b><u><br /><font size="2">Odpiralni čas borze:</font></u></b><b><br /></b><font size="2">22.10.2009: od 09.00 - 18.30<br />23.10.2009: od 09.00 - 18.30<br />24.10.2009: od 09.00 - 13.00</font><br /><br /><b><font size="2">Strošek najema pultov in miz (navedba v € + DDV):<br /></font><table border="1" cellspacing="3" cellpadding="0"><tbody><tr><td><font size="2"> </font></td><td><font size="2">    <b>1</b><br /></font></td><td><font size="2"><b>    2</b><br /></font></td><td><font size="2"> <b>1/2</b><br /></font></td><td><font size="2"><b> 1 + 1/2</b><br /></font></td></tr><tr><td><font size="2"> <b>PULT</b><br /></font></td><td><font size="2"> 2.160<br /></font></td><td><font size="2">3.456<br /></font></td><td><font size="2">1.188<br /></font></td><td><font size="2">  3.240<br /></font></td></tr><tr><td><font size="2"> <b>MIZA</b><br /></font></td><td><font size="2"> 1.800<br /></font></td><td><font size="2">2.880<br /></font></td><td><font size="2">  990<br /></font></td><td><font size="2">  2.700<br /></font></td></tr></tbody></table></b><font size="2"><b>PULT + MIZA</b> = 3.168€<br /><br /><b>Promocijski material</b> lahko v skladišče STO na <b>Litostrojsko 60, </b>1000 Ljubljana, dostavite<b> do 24. septembra 2010 v času uradnih ur, med 9.00 in 12.00.</b> Material mora biti ustrezno embaliran in <b>opremljen z oddajnico</b>. Materialov brez oddajnice žal ne bomo mogli sprejeti. Najdete jo v priponki.<br /></font>]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 07:53:23 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Poslovni dogodki]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fbusiness_event%2f2%2f2010%2fTTG_INCONTRI_263095.gif" type="image/gif" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3078-503-1</guid>
	<title><![CDATA[NoFrills 2010]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Poslovni-dogodki/NoFrills-2010.htm?ppg_business_events=503&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><br /><font size="2"><b>NoFrills</b> je poslovni dogodek, ki omogoča dobro komunikacijo med turističnimi ponudniki storitev (tour operatorji, hotelskimi verigami, letalskimi, ladijskimi in železniškimi podjetji, CRS, HRS itd.) ter potovalnimi agenti. Dogodek predstavlja strokovnost in učinkovitost, je pravo prizorišče za poslovni razvoj, komunikacijo in povezovanje. Dogodek je odprt le za strokovno javnost.<br /></font></div><br /><div><font size="2">Skupno predstavitev organizira <br /><b>predstavništvo STO v Milanu:<br /></b>Ufficio del Turismo Sloveno<br />Galleria Buenos Aires 1<br />I-20124 Milano<br />Telefon: ++39 0229 51 11 87<br />Faks: ++39 0229 51 40 71<br /><br />Strošek najema <b>polovice mize </b>je <b>750€ + DDV.<br /></b></font></div><br /><div><font size="2">Prosimo vas, da izpolnite prijavnico, za <b>ostale informacije</b> pa se obrnete na zgornji kontakt oziroma pošljete E-mail na: </font><a href="mailto:maja.slivnjak@slovenia-tourism.it"><font color="#3300ff" size="2">maja.slivnjak@slovenia-tourism.it</font></a><font color="#3300ff" size="2">.</font></div><br />]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 14:02:43 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Poslovni dogodki]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fbusiness_event%2f2%2f2010%2fNo_FRILLS_263074.gif" type="image/gif" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3078-515-1</guid>
	<title><![CDATA[Promocija Slovenije v Indiji]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Poslovni-dogodki/Promocija-Slovenije-v-Indiji.htm?ppg_business_events=515&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Oba workshopa v Indiji bomo pripravili skupaj s Hrvaško turistično organizacijo. <br /><br />Mumbai: 14. september 2010<br />New Delhi: 16. september 2010<br /><br /><b>Program:<br /></b>9.30-10.00: registracija udeležencev<br />10.00-12.30: workshop  <br />12.30-13.15: predstavitev Slovenije in Hrvaške  <br />13.15 – 15.00: kosilo s programom<br /><br /><b>Lokacija workshopov - hoteli:</b></div><div><em><b>Delhi   </b></em><br />Le Meridien New Delhi <br />Windsor Place, Janpath <br />New Delhi 110  001     <br />Mob: +91 9999600896 <br />Tel +91  11 23460202 </div><div><em><b>Mumbai<br /></b></em>Trident Nariman Point<br />Mumbai 400 021, <br />India <br />T. +91 22 6632 4343<br />F. +91 22 6632 5000<br /><a href="http://www.tridenthotels.com/mumbai_nariman_point/hotel/location_access.asp">http://www.tridenthotels.com/mumbai_nariman_point/hotel/location_access.asp</a><br /><br />Kotizacija za oba workshopa je 200 EUR (100 EUR/workshop + DDV). Za več informacij je na voljo Vesna Vranesic, email: <a href="mailto:vesna.vranesic@slovenia.info">vesna.vranesic@slovenia.info</a>, 01 589 85 44.<br /><br /><b>V kolikor se boste udeležili obeh workshopov v Indiji kot tudi workshopa in sejma JATA na Japonskem, je na kotizacijo 50% popust. </b><br /></div><br />]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 07:13:57 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Poslovni dogodki]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3078-519-1</guid>
	<title><![CDATA[Workshop Zagreb]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Poslovni-dogodki/Workshop-Zagreb.htm?ppg_business_events=519&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<b><em><br /><br />Workshop Zagreb, 14. oktober 2010<br /></em></b><div><b><br /></b></div><div><b>KRAJ DOGODKA</b>   </div><div>Hotel Westin<br />Kršnjavoga 1 <br />Zagreb<br />     <br /><b>PREDVIDEN PROGRAM</b><br />16.00 - 17.00 priprava za workshop<br />17.00 - 19.00 workshop<br />18.00 – 19.00 tiskovna konferenca <br />19.00 – 19.30 dobrodošlica  <br />19.30 – 21.30 druženje ob okusih in zvokih Slovenije<br /><div style="margin: 0cm 0cm 0pt" class="MsoNormal"><span style="font-family: 'Verdana','sans-serif'; mso-ansi-language: SL"><font size="2"><br /></font></span></div><br /><div style="margin: 0cm 0cm 0pt" class="MsoNormal">Več informacij je v priponki.</div><br /></div>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:22:04 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Poslovni dogodki]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3078-524-1</guid>
	<title><![CDATA[Workshop Rim, Milano]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Poslovni-dogodki/Workshop-Rim,-Milano.htm?ppg_business_events=524&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><br />&nbsp;<br />Slovenska turistična organizacija pripravlja v oktobru 2010 <b>workshopa v Rimu in Milanu</b>. V torek, 5. oktobra, bomo v Rimu agencijam in organizatorjem potovanj predstavili novosti v slovenski turistični ponudbi, v sredo, 6. oktobra pa poslovni javnosti iz Milana. Vzporedno z workshopoma bosta potekali tudi predstavitvi za novinarje. V Rimu bomo predstavili med drugim tudi novega veleposlanika, v Milanu pa novo Easyjet-ovo letalsko povezavo z Ljubljano.</div><br /><div><br />Več informacij je v priponki.</div><br />]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 09:46:46 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Poslovni dogodki]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3077-723-1</guid>
	<title><![CDATA[2. Splošni podatki o STO in informacijah javnega značaja, s katerimi STO razpolaga]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Katalog-informacij-javnega-značaja/2-Splošni-podatki-o-STO-in-informacijah-javnega-značaja,-s-katerimi-STO-razpolaga.htm?ppg_informacije-javnega-znacaja=723&lng=1]]></link>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 13:23:46 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Katalog informacij javnega značaja]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3077-725-1</guid>
	<title><![CDATA[1. Osnovni podatki o katalogu]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Katalog-informacij-javnega-značaja/1-Osnovni-podatki-o-katalogu.htm?ppg_informacije-javnega-znacaja=725&lng=1]]></link>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 13:25:50 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Katalog informacij javnega značaja]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3077-727-1</guid>
	<title><![CDATA[Podpis odgovorne osebe]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Katalog-informacij-javnega-značaja/Podpis-odgovorne-osebe.htm?ppg_informacije-javnega-znacaja=727&lng=1]]></link>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 13:22:09 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Katalog informacij javnega značaja]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2171-2194-1</guid>
	<title><![CDATA[Izvedba predstavitev turističnega gospodarstva Slovenije na promocijskih dogodkih v obdobju od 01.01.2011 do 31.12. 2013]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Kaj-je-novega/Izvedba-predstavitev-turističnega-gospodarstva-Slovenije-na-promocijskih-dogodkih-v-obdobju-od-01-01-2011-do-31-12-2013.htm?ppg_kaj_je_novega=2194&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[18.08.2010<br> <span style="line-height: 130%; color: black; font-size: 9pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-bidi-theme-font: minor-latin; mso-fareast-language: SL"><font face="Calibri"><div style="margin: 0cm 0cm 10pt" class="MsoNormal"><span style="line-height: 130%; color: black; font-size: 9pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-bidi-theme-font: minor-latin; mso-fareast-language: SL"><font size="2" face="Calibri">Slovenska turistična organizacija, Dimičeva 13, Ljubljana, je na portalu javnih naročil Republike Slovenije objavila javno naročilo <b>»Izvedba predstavitev turističnega gospodarstva Slovenije na promocijskih dogodkih v obdobju od 01.01.2011 do 31.12. 2013«</b> po odprtem postopku na podlagi ZJN-2, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 18.08.2010 in na portalu za javna naročila dne<b> 18.08.2010</b>, pod številko objave JN7634/2010.</font></span></div><br /><div style="margin: 0cm 0cm 10pt" class="MsoNormal"><span style="line-height: 130%; color: black; font-size: 9pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-bidi-theme-font: minor-latin; mso-fareast-language: SL"><font size="2" face="Calibri">Vse potencialne ponudnike vabimo, da predložijo ponudbe v skladu s pogoji iz razpisne dokumentacije, ki se nahaja v priponki. Rok za oddajo ponudb je <b>30.09.2010 do 12.00 ure</b> na naslov Slovenska turistična organizacija, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana.</font></span></div><br /><div style="margin: 0cm 0cm 10pt" class="MsoNormal"><span style="line-height: 130%; color: black; font-size: 9pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-bidi-theme-font: minor-latin; mso-fareast-language: SL"><font face="Calibri"><font size="2">Udeleženci lahko dobijo informacije v zvezi z izdelavo prijave in pojasnila k razpisni dokumentaciji pri ga. Špeli Ivančič in na portalu e-naročanje. Upoštevane bodo izključno pisne zahteve za dodatno obvestilo oziroma pojasnilo, ki bodo prispela do <b>24.9.2011 do 12.00 ure</b>. Pisno zahtevo udeleženec pošlje  po  elektronski pošti </font><a href="mailto:spela.ivancic@slovenia.info"><b><font size="2">spela.ivancic@slovenia.info</font></b></a><font size="2"> oz. ga objavi na spletni strani </font><a href="http://www.enarocanje.si/"><b><font size="2">www.enarocanje.si</font></b></a><font size="2">. Odgovori bodo objavljeni na poslovnih straneh STO in na portalu e-naročanje.</font> </font></span><span style="line-height: 130%; color: black; font-size: 9pt; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-bidi-theme-font: minor-latin; mso-fareast-language: SL"><font face="Calibri"><br /></font></span></div><br /></font></span>]]></description>
	<pubDate>Wed, 18 Aug 2010 12:36:06 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Kaj je novega]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_board%2f4%2f2010%2fIMG_5767_286276.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2138-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Sejmi in borze]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Sejmi-in-borze.htm?ppg_sejmi=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div align="justify"><font size="2"><font><b>Iščemo nove informatorje slovenskega turizma za predstavitev v tujini na sejmih, borzah in drugih predstavitvah</b> </font><br /><br /></font>Več informacij najdete <b><a href="http://www.slovenia.info/?ppg_sejmi=2203" target="_self">TUKAJ</a>&nbsp;</b><a title="http://www.slovenia.info/?ppg_sejmi=2203" href="http://www.slovenia.info/?ppg_sejmi=2203" name="http://www.slovenia.info/?ppg_sejmi=2203" target="_self">&nbsp;</a><br /><br /><br /><font color="#669900"><b>PREDSTAVITEV STOJNICE SLOVENSKEGA TURIZMA IN &raquo;ZELENIH NOVOSTI&laquo;<br /><br /></b></font><font color="#000000">Vas zanima predstavitev vaše turistične ponudbe v okviru stojnice slovenskega turizma? Pridružite se nam in postanite del zelene predstavitve tudi vi.</font><br /><font color="#99ff00"><br /><div style="text-align: center"><img border="0" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/Stojnica_svetla1_284550.jpg" width="550" height="366" /></div><div align="center"><font color="#000000">Slovenska stojnica 1</font></div><br /><br /><div style="text-align: center"><img border="0" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/Stojnica_mala1_284551.jpg" width="200" height="283" /></div>&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;<font color="#000000">Slovenska stojnica 2<br /><br /></font><div><font color="#000000"><br />V letu 2008 je bila izbrana </font><b><font color="#000000">nova tipska stojnica za komuniciranje tržne znamke Slovenije ter promocijo slovenske turistične ponudbe. <br /></font></b></div><br /><div><font color="#000000">Na natečaju za idejno rešitev za novo tipsko stojnico je bilo zbrano podjetje K.R.E.S. d.o.o., ki je med vsemi prispelimi idejnimi načrti najbolj ustrezala potrebam predstavitev Slovenije na poslovnih borzah in strokovnih turističnih sejmih. </font></div><br /><div><font color="#000000">Idejna rešitev temelji <b>na konceptu ugodja čutov in čustev</b> in v celoti izhaja iz Priročnika turistične znamke Slovenije z logotipom <b>I FEEL</b> S<b>LOVE</b>NIA. Izhodišča so prepoznavne grafike čistih in enostavnih oblik, naravni materiali ter privlačni motivi, ki vzbujajo močne asociacije. Stojnica je prilagodljiva različnim velikostim razstavnih prostorov od 50 do 200 kvadratnih metrov. <br /><br /><b>Uporaba naravnih in okolju prijaznih materialov</b> je bilo vodilo načrtovanja. Prevladujoči material je les. Iz javorjevega lesa, ki je svetlejši, so narejeni vsi pulti, predelne stene in letvice na skladiščnem prostoru, medtem ko so stoli in mize narejeni iz češnjevega lesa, ki je temnejši in rahlo bolj rdečkast. Ta kombinacija lesa daje stojnici bolj živahen, <em>razigran</em> videz.&nbsp; <br /></font></]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:25:30 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Sejmi in borze]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2138-2203-1</guid>
	<title><![CDATA[Iščemo nove informatorje slovenskega turizma]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Sejmi-in-borze/Iščemo-nove-informatorje-slovenskega-turizma.htm?ppg_sejmi=2203&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:09:56 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Sejmi in borze]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_board%2f7%2f2010%2fDSC02478m_288354.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3085-2184-1</guid>
	<title><![CDATA[Statistični podatki za mesec junij 2010]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Statistični-podatki/Statistični-podatki-za-mesec-junij-2010.htm?ppg_statisticni_podatki2005=2184&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 07:41:08 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Statistični podatki]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3085-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Statistični podatki]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Statistični-podatki.htm?ppg_statisticni_podatki2005=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br />Vir podatkov: <b>Statistični urad RS : </b><a href="http://www.stat.si/"><b>www.stat.si</b></a><b> </b><br /><br />Zanimivo:<br /><b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_market_profiles=0" target="_self">Prenočitve po nekaterih ključnih trgih</a></b><br /><b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_statistika%20po%20krajih%20in%20objektih=0">Statistični podatki po vrstah krajev in objektov</a></b><br /><b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_statistika_po_regijah&obcinah=0">Statistični podatki po občinah</a><br /><a href="http://www.slovenia.info/?ps_statistic_information_attraction=0&lng=1" target="_self">Statistični podatki o obiskanosti turističnih znamenitosti</a><br /><a href="http://www.slovenia.info/?ps_banka_slovenije=0" target="_self">Banka Slovenije<br /></a></b><br /><b>Statistični podatki za leto:</b><br /><b><a href="http://www.slovenia.info/si/Statistični-podatki.htm?ppg_statisticni_podatki2005=0&lng=1&rpyear=2010&rpmonth=0" target="_self">2010</a>, <a href="http://www.slovenia.info/si/Statistični-podatki.htm?ppg_statisticni_podatki2005=0&lng=1&rpyear=2009&rpmonth=0" target="_self">2009</a>, <a href="http://www.slovenia.info/si/Statistični-podatki.htm?ppg_statisticni_podatki2005=0&lng=1&rpyear=2008&rpmonth=0" target="_self">2008</a>, <a href="http://www.slovenia.info/?ppg_statisticni_podatki2005=0&rpyear=2007&rpmonth=0" target="_self">2007</a>, <a href="http://www.slovenia.info/?ppg_statisticni_podatki2005=0&rpyear=2006&rpmonth=0" target="_self">2006</a>, <a href="http://www.slovenia.info/?ppg_statisticni_podatki2005=0&rpyear=2005&rpmonth=0" target="_self">2005</a>,</b> <b><a href="http://www.slovenia.info/?ppg_statisticni_podatki2005=0&rpyear=2004&rpmonth=0" target="_self">2004</a>, <a href="http://www.slovenia.info/?ppg_statisticni_podatki2005=0&rpyear=2003&rpmonth=0" target="_self">2003</a></b><br />]]></description>
	<pubDate>Sat, 28 Aug 2010 15:34:33 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Statistični podatki]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3216-1982-1</guid>
	<title><![CDATA[ Tržni profili evropskih držav:]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Tržni-profili-Evropa/-Tržni-profili-evropskih-držav:.htm?ppg_trzni_profili=1982&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 14:42:10 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Tržni profili - Evropa]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_board%2f7%2f2010%2fAvstrija_256189_288614.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2544-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Slovenski turistični forumi]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Slovenski-turistični-forumi.htm?ppg_turisticni_forum=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div align="left"><br /><br /><font size="2"><font color="#99cc00"><img border="0" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2007/Pasica_WEB_zadnja_456x137_154089.jpg" /><br /></font><b><br /></b><font size="1"><div align="justify"><b><font color="#669900" size="3"><hr />Rogaška Slatina, 6. in 7. december 2007<br /></font></b><br /><img title="Poročilo FORUM 2007" border="0" alt="Poročilo FORUM 2007" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2008/Naslovnica_-_poroÄŤilo_159991.JPG" /><br /><b><br /><a href="http://www.slovenia.info/pictures/category/atachments_1/2008/porocilo_forum07_objava_5988.pdf" target="_self"><font color="#4766a6" size="2">Poročilo o zadovoljstvu z 10. slovenskim turističnim forumom</font></a><br /></b><font size="2"><br /><b><a href="http://www.slovenia.info/?ppg_foto_album=731&page_pic=4" target="_self"><font color="#4766a6">Foto album</font></a></b><br /></font><b><br /><a href="http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2007/Program_FORUM_07_-_novo_5807.pdf" target="_self"><font color="#4766a6" size="2">Program foruma</font></a></b><br /><br /><b><a href="http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2007/STF_2007_brosura_5786.pdf" target="_self"><font color="#4766a6" size="2">Prospekt - 10. slovenski turistični forum</font></a></b><br /><br /><br /><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2006/forum_2006_125021.jpg" width="455" height="163" /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><font size="2">  <br /><a title="Anketa o zadovoljstvu s forumom 2006" donclick="npopup=window.open('/pictures/category/atachments_1/2007/porooÄilo_Forum06_4861.pdf','pril','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,location=yes,menubar=yes,toolbar=yes,status=yes,scrollbars=yes,resizable=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self"><b><font color="#4766a6">Anketa o zadovoljstvu s forumom 2006<br /></font></b></a><br /><b><a href="http://www.slovenia.info/?ppg_foto_album=570" target="_self"><font color="#4766a6">Fotografije foruma 2006</font></a><br /></b></font><br /><br /><img border="0" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2005/forum05-velikaweb_58458.jpg" width="455" /> <br /><br /><b><font size="2"><b><font size="2"><a href="http://www.slovenia.info/?ppg_foto_album=371" target="_self">Fototeka forum 2005</a><br /></font></b><font size="2"><br /><b><font size="2"><a href="http://www.slovenia.info/?ppg_rezulatati_foruma=0"><b><font size="2">Rezultati ankete o zadovoljstvu z 8. slovenskim turističnim forumom</font></b></a><br /><br /><br /><br /><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2004/forum-banner_velik2_26310.jpg" /><br /><div align="left"><b><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br />  <br />1<br /><br /></b><font size="2"><br /><a href="http://www.slovenia.info/?ppg_foto_album=177&lng=1"><b>Fototeka forum 2004</b></a><b> </b></font><font size="2"><div align="left"><a href="http://www.slovenia.info/?ppg_rezulatati_foruma=0"><b><br />Rezultati ankete o zadov]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:32:08 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Slovenski turistični forumi]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3138-2200-1</guid>
	<title><![CDATA[Pravila nagradne igre spletne ankete zadovoljstvo s portalom]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Pravila-nagradne-igre-in-nagrade/Pravila-nagradne-igre-spletne-ankete-zadovoljstvo-s-portalom.htm?pravila_nagradne_igre=2200&lng=1]]></link>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 14:08:19 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Pravila nagradne igre in nagrade]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">4906-2196-1</guid>
	<title><![CDATA[Priročnik za hotele]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Aktualno-s-področja-raziskav-in-razvoja/Priročnik-za-hotele.htm?ps_aktivnosti_wellness=2196&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 08:32:48 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Aktualno s področja raziskav in razvoja]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_board%2f7%2f2010%2fnaslovka_zel_tur_287710.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5215-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Zeleni turizem - SLOVENIA GREEN]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Zeleni-turizem-SLOVENIA-GREEN.htm?ps_eko_turizem=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div align="justify"><font color="#003366"><font size="2"><b>Podnebne spremembe</b> so nov izziv, ki prinaša globalnemu turizmu več tveganja kot priložnosti ter napoveduje regijsko, <b>sezonsko in produktno prerazporeditev turističnih tokov. Vedenje potrošnikov se hitro spreminja</b>, turisti vedno pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije. V času podnebne in gospodarske krize je treba preučiti nove razvojne priložnosti turizma in možnosti, da postane turizem del zelenega gospodarstva. <b>Trajnostne oblike turizma</b> postajajo v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo le takšen turizem, ki temelji na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter je hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja, <b>konkurenčen tudi v prihodnosti</b>. <br /><br /><b>Zeleni turizem zaobjema VSE POGLEDE TRAJNOSTNEGA TURIZMA</b>, ki temelji na štirih osnovnih principih (UNWTO): okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni (t.i. »quadraple bottom line« of sustainable tourism). Zeleni turizem minimizira vplive turizma na okolje in maksimizira njegovo prilagoditev podnebnim spremembam.<br /><br />Komuniciranje zelenega turizma podpiramo s pozicijskim sloganom <font size="3"><font color="#669900">S<b>LOVE</b>NIA <b>GREEN</b></font>.<br /></font><br /><hr /><font color="#003366"><b><font color="#669900"><a href="http://www.slovenia.info/?ps_aktivnosti_wellness=0&lng=1&showall=1&nocache=1" target="_self">AKTUALNO S PODROČJA RAZISKAV IN RAZVOJA</a></font></b> <hr /></font><font color="#000066">Oddelek za raziskave in razvoj<br />Tel.: <span class="skype_pnh_print_container">01 5898 564; </span>E-naslov: </font><a href="mailto:razvoj@slovenia.info">razvoj@slovenia.info</a><br /></font></font></div><div align="justify"><div><div style="width: 100%; color: red" id="ReadMoreSeparator">---------------------------------------------------------------------------</div><br /><font color="#003366"><font size="2"><b><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2009/fotogalerija_14_234984.jpg" width="99" height="75" /></b></font></font></div><div><font color="#003366"><font size="2"><b>V Slovenski turistični organizaciji</b> smo se zavezali, da bo zeleno in trajnostno tisto, kar bo v prihodnosti prežemalo vsako našo aktivnost. <b>Naše poslanstvo</b> na področju zelenega turizma je informirati deležnike v turizmu o pomenu podnebnih sprememb in vplivih na turizem ter o spremembah na trgu in spodbuditi k ukrepanju na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. <b>Med ključnimi strateškimi usmeritvami zelenega turizma</b> so nedvomno aktivna usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo, informiranje in spodbude za turistično gospodarstvo, da razvijajo zelene modele poslovanja, spodbude za destinacije, da postavijo modele trajnostnega razvoja na osnovi trajnostnih indikatorjev, osveščanje turistov, da se usmerijo]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 12:26:54 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Zeleni turizem - SLOVENIA GREEN]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5282-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Okoljski znak EU Marjetica]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Okoljski-znak-EU-Marjetica.htm?ps_eu_marjetica=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<font color="#669900" size="2"><font color="#000066"><font size="2"><font color="#669900" size="2"><b>OKOLJSKI ZNAK EU MARJETICA<br /></b><font color="#000000">Znak za okolje EU za turistične namestitve</font></font> (<a href="http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/" target="_self">The European Eco-label for tourist accommodation service</a>) <font color="#000066">je od leta 2003 uradni znak Evropske unije za okolju prijazne turistične nastanitvene obrate. Oblikovan je bil kot priznanje turističnim namestitvenim zmogljivostim, ki spoštujejo okolje. Leta 2004 je Evropska komisija oblikovala tudi kriterije za kampe, ki za znak za okolje EU lahko zaprosijo od leta 2005 dalje. Znak za okolje EU za turistične namestitve naj bi bil v očeh uporabnika zagotovilo za okolju prijazno delovanje, s tem pa dodano vrednost (kakovost) produktu ali storitvi, ki naj vpliva na odločitev turistov glede izbire izdelka ali destinacije. <br /><br />Za znak za okolje EU za turistične namestitve lahko zaprosijo vse vrste namestitvenih zmogljivosti, vključno s hoteli, penzioni, planinskimi kočami, zasebnimi sobodajalci, turističnimi kmetijami in kampi. <br /></font></font><div align="justify"><font color="#000066" size="2">Podjetja, ki so pridobila znak za okolje EU za turistične namestitve, si prizadevajo za:<br /><br />• nižje onesnaževanje zraka (povzročeno z barvami ter čistili z vsebnostjo sintetičnih topil);<br />• bolj varčno rabo energije in drugih naravnih virov;<br />• manjše onesnaževanje okolja in okolice (odpovejo se uporabi pesticidov, gnojil itd.);<br />• v ponudbi prehrane uporabljajo organsko pridelano hrano.</font></div><font size="2"><div align="justify"><br /><font color="#000066">Znak za okolje EU za namestitvene obrate je uradno priznan v vsej Evropski uniji, tako da so trženjski učinki vseevropski. <br /><br />Od začetka v letu 1992 narašča število dobitnikov iz leta v leto. Do leta 2009 je znak pridobilo več kot 750 podjetij oziroma 840 do aprila 2009. V letu 2008 je bilo 230 novih dobitnikov znaka (kar je predstavljalo 45 % več kot leta 2007).  <br /></font></div><div align="justify"><br /><font color="#000066">Prikaz rasti dobitnikov znaka Eco label od leta 1992 do 2009 (za leto 2009 je podatek do vključno meseca aprila 2009)</font></div><div align="justify"><img border="0" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2009/Nova_slika_(3)_235142.jpg" width="447" height="195" /><br />Vir: <a href="http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/about_ecolabel/facts_and_figures_en.htm">http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/about_ecolabel/facts_and_figures_en.htm</a></div><div align="justify"><br /><font color="#000066">Glede produktnih kategorij, v katerih se znak podeljuje, vodijo turistične nastanitve z 288 podeljenimi licencami, kar predstavlja dobro tretjino (34 %) vseh podeljenih licenc.<br /><br /></font></div><div align="justify"><font color="#000066">Prikaz razporeditve števila podeljenih licenc glede na produktne kategorije (2009)<br /></font><img bor]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 14:15:45 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Okoljski znak EU Marjetica]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">4962-1761-1</guid>
	<title><![CDATA[Evropski razpisi]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Evropski-razpisi/Evropski-razpisi.htm?ps_evropski_projekti_evropski_razpisi=1761&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 08:22:48 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Evropski razpisi]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5194-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Konkurenčnost slovenskega turizma]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Konkurenčnost-slovenskega-turizma.htm?ps_indeks_konkurencnosti=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Namen merjenja je spremljanje konkurenčnosti v turizmu in primerjave med državami. Temeljna področja konkurenčnosti delimo na tri stebre in sicer: politična regulativa v turizmu, poslovno okolje in infrastruktura v turizmu ter človeški, naravni in kulturni viri v turizmu.</div>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 14:03:39 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Konkurenčnost slovenskega turizma]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">4941-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Indeks turističnega zaupanja]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Indeks-turističnega-zaupanja.htm?ps_indeks_turisticnega_zaupanja=0&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:26:33 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Indeks turističnega zaupanja]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2318-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Slovenski turizem v številkah]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Slovenski-turizem-v-številkah.htm?ps_najpomembnejsi-kazalniki=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<b>Slovenski turizem v številkah za leto: <br /></b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_najpomembnejsi-kazalniki=0&rpyear=2008&rpmonth=0" target="_self"><b>2008</b></a><b>, </b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_najpomembnejsi-kazalniki=0&rpyear=2007&rpmonth=0" target="_self"><b>2007</b></a><b>, </b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_najpomembnejsi-kazalniki=0&rpyear=2006&rpmonth=0" target="_self"><b>2006</b></a><b>, </b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_najpomembnejsi-kazalniki=0&rpyear=2005&rpmonth=0" target="_self"><b>2005</b></a><b>, </b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_najpomembnejsi-kazalniki=0&rpyear=2004&rpmonth=0" target="_self"><b>2004</b></a><b>, </b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_najpomembnejsi-kazalniki=0&rpyear=2003&rpmonth=0" target="_self"><b>2003</b></a><b>, </b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_najpomembnejsi-kazalniki=0&rpyear=2002&rpmonth=0" target="_self"><b>2002</b></a>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 08:23:42 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Slovenski turizem v številkah]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6808-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Turisticno ogledalo]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Turisticno-ogledalo.htm?ps_ogledalo_narocilo=0&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:43:12 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Turisticno ogledalo]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5281-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Turizem in podnebje]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Turizem-in-podnebje.htm?ps_podnebne_spremembe=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><font color="#000066"><font size="2"><font color="#000000">Podnebne spremembe so izziv, ki prinaša globalnemu turizmu več tveganja kot priložnosti ter napoveduje regijsko, sezonsko in produktno prerazporeditev turističnih tokov. Podnebje je <b>ključni dejavnik v turizmu</b> in zagotovo ena od industrij, ki je najbolj občutljiva na podnebne spremembe. Turizem je tako žrtev kot tudi povzročitelj podnebnih sprememb. Podnebne spremembe iz naslova škodljivih emisij nastajajo tudi zato, ker ljudje potujejo (turizem k globalnim emisijam prispeva 5 % CO2), zato mora turistična dejavnost sprejeti svoj del odgovornosti in prispevati k blaženju posledic, kar pomeni zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, hkrati pa se bo moral turizem na spremembe prilagajati s svojo ponudbo.<br /><br />Turizem kot žrtev in povzročitelj podnebnih sprememb (vir: STO, 2009)<br /></font></font><div align="justify"><div><font size="2"><div><font size="2"><img border="0" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2009/Nova_slika_(2)_235128.jpg" width="455" height="252" /><br /><br /><font color="#000000"><b>Za razliko od drugih kriz v preteklosti, ki so prizadele turizem</b> (terorizem, SAS, vojna na Bližnjem Vzhodu), <b>gre pri podnebnih spremembah za dolgoročni vpliv na atraktivnost določenih regij</b> (vir: DBR, 2008).<br /><br />&bull;&nbsp;Podnebne spremembe v naslednjih dvajsetih letih <b>ne bodo vplivale na zmanjšanje turističnega prometa na globalni ravni</b>, prišlo pa bo do <b>sezonske in geografske prerazporeditve turističnih tokov</b>, nekatere <b>destinacije bodo zmagovalke, druge poraženke</b>. Vpliv podnebnih sprememb bodo tako občutili tudi organizatorji potovanj, agencije, letalski prevozniki, hoteli itd.).<br />&bull;&nbsp;V Evropi bodo zaradi višjih temperatur in pomanjkanja vode zagotovo najbolj prizadete <b>mediteranske države</b>. Priložnost se kaže za severno evropske države. Izven Evrope bo prizadetih večina držav, sploh tistih najbolj revnih. <br />&bull;&nbsp;Do leta 2030 naj bi se snežna meja dvignila za 300 metrov (prizadete bodo destinacije s smučišči, ki se začnejo pod 1500 metri). Večja sušna obdobja bodo vplivala tudi na težave z vodo. Prizadeta bodo področja, vezana na produkte, ki zahtevajo veliko vode (golf, bazeni, snežne naprave, zabaviščni parki &hellip;) in ki bodo poleg tega morala še tekmovati za vodo s kmetijskim sektorjem. <br /></font><div><hr /></div><div><br /><font color="#669900"><b>ENERGETSKE REŠITVE ZA HOTELE<br /><br /></b></font><font color="#000000">Medtem ko je <b>hotelirstvo</b> eno največjih gonil zaposlovanja in gospodarskega prihodka v turističnem sektorju, je hkrati tudi njegova energetsko najintenzivnejša veja in <b>prispeva 21 % skupnih izpustov CO2 v turizmu</b>. Akcijski načrt EU za energetsko učinkovitost predvideva, da ima terciarni sektor, vključno s hoteli, do leta 2020 možnosti za dosego 30-odstotnih prihrankov pri porabi e]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 12:21:45 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Turizem in podnebje]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2304-2051-1</guid>
	<title><![CDATA[Splošni pogoji sodelovanja na turističnih sejmih in poslovnih borzah v letu 2010]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Pravilniki-in-splošni-pogoji/Splošni-pogoji-sodelovanja-na-turističnih-sejmih-in-poslovnih-borzah-v-letu-2010.htm?ps_pravilniki&splosni_pogoji_sb=2051&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:04:36 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Pravilniki in splošni pogoji]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_board%2f4%2f2010%2fpogoji_turistisni_sejmi_v1_250331.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5317-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Raziskave zelenega trga]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Raziskave-zelenega-trga.htm?ps_raziskave_zeleni_trg=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<font color="#000066"><div><hr /></div><div><font size="2"><font color="#339933"><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/naslovnica_-_objava_254257.jpg" /><b><font color="#339933">Raziskava med managerji v slovenskih turističnih podjetjih in tujimi turisti v Sloveniji o odnosu do podnebnih sprememb in zelenega turizma</font></b><br /><br /></font><font color="#000000">Namen raziskave je bil ugotoviti odnos managerjev v slovenskih turističnih podjetjih in tujih turistov v Sloveniji do podnebnih sprememb in zelenega turizma. Cilj raziskave je bil ugotoviti kako razmišljajo slovenski turistični managerji o zelenem turizmu in ali izvajajo in če da, kakšne ukrepe v zvezi s problematiko podnebnih sprememb. Na drugi strani pa smo v raziskavi želeli dobiti vpogled v percepcijo, ki jo imajo tuji gosti o Sloveniji in ali naravne danosti Slovenije pripomorejo k obisku.<br /></font><div><font size="2"><div><font size="2"><br /><font color="#000000">Več si preberite v poročilu</font> - <a donclick="npopup=window.open('/pictures/category/atachments_1/2010/Microsoft_Word_-_Managerji,_tuji_turisti_-_za_objavo_9248.pdf.pdf','pril','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,location=yes,menubar=yes,toolbar=yes,status=yes,scrollbars=yes,resizable=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">TUKAJ</a>.</font><br /></div><div><hr /></div><div><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2009/170x240_220512_236327.jpg" width="170" height="240" /><font size="2"><font size="2"><b><font color="#669900">Ugotavljanje zadovoljstva med obiskovalci slovenskih zavarovanih območij z upravljavcem</font></b><br /></font><div align="justify"><div><font size="2"><br /><font color="#000066">Raziskava preučuje modele upravljanja vplivov na zavarovana območja, prepoznava potrebe in pričakovanja različnih deležnikov zavarovanih območij ter opravlja posnetek stanja v slovenskih upravljanih zavarovanih območjih.<br /></font></font></div><div><font size="2"><br /><font color="#000066">Med drugim raziskava navaja pet najpomembnejših elementov zavarovanih območij s katerimi respondenti niso bili zadovoljni. Mednje se uvrščajo neurejeni sanitarije, odpadki, pomanjkanje naravovarstvenih nadzornikov, neprimeren promet in pomanjkanje povezav z javnimi prometnimi sredstvi. <br /><br />Več si preberite v poročilu <a href="http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2009/Zavarovana_obmoo&Auml;ja_8433.pdf.pdf" target="_self">TUKAJ</a>.</font></font><font color="#000066"> </font></div></div></font></div><div><hr /></div><div><br /></div><div><img border="0" align="left" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2009/wnaslovka_mala_167421_207884_236328.jpg" width="170" height="240" /></div><div><font color="#000066" size="2"><b><font color="#669900">Raziskava o vplivu ekoloških elementov na povpraševanje po wellneških storitvah</font></b> </font></div><div><br /></div><div><font color="#000]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 13:42:35 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Raziskave zelenega trga]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">4961-1760-1</guid>
	<title><![CDATA[Slovenski razpisi]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Slovenski-razpisi/Slovenski-razpisi.htm?ps_slovenski_razpisi=1760&lng=1]]></link>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 08:21:37 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Slovenski razpisi]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">3277-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Svetovni dan turizma]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Svetovni-dan-turizma.htm?ps_svetovni_dan_turizma=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div><br /><font color="#669900" size="3"><b>OBELEŽITEV SVETOVNEGA DNEVA TURIZMA &ndash;&nbsp;TURIZEM IN BIODIVERZITETA<br /><br /></b></font>Letošnja tema Svetovnega dneva turizma, <font color="#669900"><b>Turizem in biodiverziteta</b></font>, je tesno povezana z mednarodnim letom biotske raznovrstnosti, katerega namen je povečati zavedanje ljudi o pomenu biodiverzitete za človeštvo in življenje za Zemlji. <br /><br />Leto sovpada s sprejetim ciljem vlad v letu 2002, da do leta 2010 dosežejo bistveno znižanje stopnje zmanjševanja biotske raznovrstnosti. Svetovni dan turizma 2010 tako postavlja v ospredje spoštovanje konceptov trajnostnega razvoja. Turizem je odvisen od zdravega naravnega okolja in s spoštovanjem kriterijev trajnostnega razvoja lahko prispeva k njegovi ohranitvi. <br /><br /><a href="http://www.unwto.org/worldtourismday/index.php?lang=E" target="_blank">Oglejte si poslanico</a> generalnega sekretarja UNWTO Taleba Rifaia ob Svetovnem dnevu turizma (v angleščini).<br /><br /><br /><font color="#669900"><b>Dobre prakse&nbsp;varovanja biotske raznovrstnosti in vključevanja v turistično ponudbo v Sloveniji:&nbsp;<br /></b></font><br /><b>Turizem Kras: Predstavitev Speleobiološke postaje &ndash; Vivarija Proteus.</b> <br /><br />Gre za enega od rovov Postojnske jame, v katerem so predstavljene jamske živali. Postojnski jamski sistem zavzema 1. mesto na svetu po jamski biodiverziteti &ndash; saj v Postojnsko-Planinskem sistemu živi 99 različnih vrst jamskih živali. Vivarij je edinstveni primer predstavitve jamskih živali javnosti. Obiskovalci si lahko ogledajo film z naslovom Življenje brez sonca in letnih časov, ki govori o nastanku krasa, jam in razvoju življenja v jamah, ogledajo si osnovne morfološke značilnosti in zbirko živih živali, ki jih je moč videti s prostim očesom. Največ prostora je posvečeno človeški ribici. Vivarij je dopolnilna ponudba ogleda Postojnske jame, ki v letu biodiverzitete vključuje tudi ogled novega sodobnega podzemnega akvarija za človeške ribice.&nbsp;<br /><br /><font color="#669900"><b><hr /></b><font color="#000000">&nbsp;</font><br /><b>Biotska raznovrstnost Slovenije <br /></b></font><br />Slovenija sodi med države z <b>najvišjo biotsko raznovrstnostjo v Evropski uniji</b>. Nekateri znanstveniki so jo označili celo kot eno od &raquo;vročih točk&laquo; naše celine (<a href="http://www.proteus.si/files/File/Tekmovanje/SS%202009-2010/Biotska%20raznovrstnost.pdf" target="_blank">Mršić</a>). Na razmeroma majhnem prostoru se prepletajo vplivi Alp, Dinaridov, Sredozemlja in Panonske nižine. Vse to se odraža na razgibanem površju, pestri geološki zgradbi, hitro menjajočim se podnebjem in seveda bogatosti rastlinskih in živalskih vrst. Posredno doživljamo biotsko raznovrstnost Slovenije ob prepoznavanju pokrajinske pestrosti, zaradi smotrne kmetijske in gozdarske rabe v preteklosti, pa so naši predniki ohranili bistvene poteze te naravne osn]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 11:17:33 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Svetovni dan turizma]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5316-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Trajnostni kriteriji]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Trajnostni-kriteriji.htm?ps_trajnost_certificiranje=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<font color="#000066"><font size="2"><hr /><font color="#669900"><u><font size="2">TRAJNOSTNI KRITERIJI<br /><br /></font></u><font color="#000066"><font size="2">V nadaljevanju navajamo pregled glavnih kriterij in indikatorjev, ki so bili razviti na področju okolja in turizma, na globalni oziroma evropski ravni, na destinacijski ravni oziroma ravni hotelov. Gre za osnovne usmeritve oziroma minimalne standarde za trajnostno poslovanje, ki naj bi jih pri trajnostno usmerjenem managementu upoštevale destinacije oziroma hoteli. <br /><br /></font><b><font color="#669900"><font size="2">GLOBALNI KRITERIJI TRAJNOSTNEGA&nbsp;TURIZMA (Global Sustainable Tourism Criteria&nbsp; GSTC)<br /><br /></font></font></b></font></font><font color="#669900"><font color="#000066"><div align="justify"><div><font color="#669900"><font color="#000066"><font size="2">GSTC so niz kriterijev, ki jih lahko uporabijo hoteli in organizatorji potovanj po vsem svetu in določajo, če je poslovanje trajnostno oziroma se približuje trajnostnemu.<br /></font></font></font></div><div><font color="#669900"><font color="#000066"><br /><font size="2">Partnerstvo za globalne kriterije trajnostnega turizma (The Partnership for Global Sustainable Tourism Criteria) in Svet za trajnostni razvoj turizma (the Sustainable Tourism Stewardship Council) razvijata niz osnovnih kriterijev, ki temeljijo na štirih stebrih trajnostnega turizma:</font></font></font></div><br /><font color="#669900"><font color="#000066"><div><font size="2">1.&nbsp;Učinkovito načrtovanje trajnostnega razvoja, <br />2.&nbsp;Maksimiziranje družbenih in gospodarskih koristi za lokalne skupnosti, </font></div><div><font size="2">3.&nbsp;Zmanjšanje negativnih vplivov na kulturno dediščino in </font></div><div><font size="2">4.&nbsp;Zmanjšanje negativnih vplivov na naravo dediščino.</font></div></font></font></div><div><font color="#669900"><font color="#000066"><br /><font size="2">Več si preberite </font><a donclick="npopup=window.open('/pictures/category/atachments_1/2009/GSTC_9034.pdf.pdf','pril','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self"><font size="2">TUKAJ</font></a><font size="2">. <hr /></font></font></font></div></font></font><font size="2"><font color="#000066" size="2"><font color="#669900"><b>INDIKATORJI DESTINACIJ &ndash; Evropska komisija<br /></b></font><br /><font color="#000066" size="2">Skupina Tourism Sustainable Group (Evropska komisija) je leta 2007 pripravila poročilo Ukrepi za trajnostnejši evropski turizem. <br /></font></font></font><font size="2"><font color="#000066" size="2"><div align="justify"><br /><div align="justify"><font color="#000066" size="2">V nastajanju je <b>Sistem indikatorjev za trajnostne turistične destinacije</b> (Indicator System for &raquo;Sustainable Tourism Destinations&laquo;), ki bi naj bil testiran na Evropski]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 14:49:21 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Trajnostni kriteriji]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5254-2005-1</guid>
	<title><![CDATA[Turistično ogledalo, 1. številka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Turistično-ogledalo/Turistično-ogledalo,-1-številka.htm?ps_turisticno_ogledalo=2005&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:59:36 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Turistično ogledalo]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_board%2f7%2f2009%2f156x220_220372.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5254-2057-1</guid>
	<title><![CDATA[Turistično ogledalo, 2. številka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Turistično-ogledalo/Turistično-ogledalo,-2-številka.htm?ps_turisticno_ogledalo=2057&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:59:55 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Turistično ogledalo]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_board%2f7%2f2009%2fNaslovka_ogledalo_232079.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5254-2115-1</guid>
	<title><![CDATA[Turistično ogledalo, 3. številka]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Turistično-ogledalo/Turistično-ogledalo,-3-številka.htm?ps_turisticno_ogledalo=2115&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:59:20 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Turistično ogledalo]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_board%2f7%2f2010%2fTO3_(159x224)_253420.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">5254-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Turistično ogledalo]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Turistično-ogledalo.htm?ps_turisticno_ogledalo=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<img border="0" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/Turisticno_ogledalo-tekst_250415.jpg" width="624" /><br /><div class="clear"><!----></div><a href="http://www.slovenia.info/si/Poslovni-dogodki/Naročilo-na-Turistično-ogledalo.htm?ppg_business_events=522&amp;lng=1"><b><font size="3"><br />Naročilo na Turistično ogledalo</font></b></a>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 11:57:42 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Turistično ogledalo]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">653-6526-1</guid>
	<title><![CDATA[Stare Slemene, Samostan Žiče]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Samostani/Stare-Slemene,-Samostan-Žiče.htm?samostan=6526&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div>Ruševine naše največje kartuzije stojijo za obzidjem v skriti dolini reke Žičnice. Že ob cesti od Špitaliča, ki je bil del samostana Žiče, sledimo ostankom posestva in samostanskih ribnikov. Kartuzija je, kljub delni ohranjenosti, s posameznimi arhitekturami in ruševinami ključni objekt v vrsti evropske kartuzijanske arhitekture in izjemna za slovensko ozemlje. Ustanovljena je bila l. 1160 in je bila ena prvih kartuzij zunaj Francije. S krajšo prekinitvijo v drugi polovici 16. stoletja je rasla od 12. do 17. stoletja. Ustanovitelj je bil Otokar III. Traungauski.<br /></div><br /><div>Zunaj samostana stoji gostinski objekt, Gastuž. Začasna pot vodi čez mostič in skozi podrt del obzidja v notranjost. Znotraj obzidanega kompleksa izstopa vitek, rekonstruiran obod cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je bila najprej enoten vzdolžen prostor pravokotnega tlorisa brez delitve na ladjo in prezbiterij, z vhodom le iz samostana. Cerkev je bila posvečena deset let po ustanovitvi samostana. V 15. stoletju so jo gotizirali. Vidni so ostanki križnega hodnika, ki je bil v 15. stoletju nekoliko preurejen. Imel je refektorij in kapiteljsko dvorano. Na obzidje, prenovljeno po l. 1991, se naslanjajo obnovljeni valjasti obrambni stolpi iz 15. in 16. stoletja in starejše meniške stavbe.<br /></div><br /><div>Znotraj obzidja je bilo sredi samostana pokopališče, ki ga označuje ohranjena gotska, sloko oblikovana kapela (1469) s centralno tlorisno zasnovo in zvezdasto-rebrastim obokom pod strmo streho s sploščenim stožcem. V njej so pretanjeni kamnoseški detajli in maketa samostana, kakor je bil videti med svojim razcvetom. Kipe na upravnem poslopju je izdelal Franc Krištof Reiss. V Cerkvi so bile plastike Mihaela Pogačnika in Jožefa Strauba.<br /></div><br /><div>Samostan je bil po odloku avstrijskega cesarja Jožefa II. dokončno razpuščen l. 1782. Opremo so razdelili in razprodali po cerkvah, velik del klesanih okrasov so raznesli v bližnjo in daljno okolico. Samostan so okoliški kmetje uporabljali kot kamnolom. Po drugi svetovni vojni so cerkev delno obnovili. Zadnjih dvajset let teče prenova kontinuirano.<br /></div><br /><div>Samostan je dostopen, urejen za skromen obisk. Občina občasno organizira vodene obiske. Na obronkih kartuzije je urejen vrt z zelišči in manjša prodajalna zdravilnih zelišč in drugih pripomočkov. V Gastužu je odprt gostinski lokal.</div><br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 07:13:53 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Samostani]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">631-129-1</guid>
	<title><![CDATA[Slap Peričnik]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Slapovi/Slap-Peričnik.htm?slap_brzica=129&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Slap Peričnik sodi med najbolj znane v Sloveniji. Sestavljata ga dva slapova. Spodnji je visok 52, zgornji pa 16 metrov. Pozimi se spremenita v nešteto ledenih kapnikov in plošč modre in zelene barve.<br />Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem Vrat, ki so največja ledeniško preoblikovana dolina na severni strani Julijskih Alp, raztezajoča se od Mojstrane do vznožja severne stene Triglava. <br /><br /><b><a donclick="npopup=window.open('/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/pericnik.html','pan','left='+(screen.availWidth/2-275)+',top='+(screen.availHeight/2-185)+',width=550,height=370,scrollbars=yes');npopup.focus();return false;" href="#void(0)" target="_self">Slap Peričnik (360&deg;)</a></b>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 11:20:44 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Slapovi]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fTB_attractions%2f1%2f2005%2fv-slap_pericnik%5b1%5d_68273.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">6725-0-1</guid>
	<title><![CDATA[Slow turizem]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Slow-turizem.htm?slow_turizem=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<br /><b><font color="#339900" size="5">CONTENT 1<br /></font></b>Lorem ipsum vis cetero maiorum in. Cu sed illud labitur, eos te dolores periculis moderatius. Lorem nullam propriae vix in, id sit dicunt pertinax. Eam prompta commune definiebas in, quodsi audiam utroque vel te. <br /><br /><b><font color="#339900" size="4">CONTENT 2</font><br /></b>Qui eu iusto bonorum vivendum, vel an cetero discere takimata. Ubique delectus eu mei, est vero decore ei, per elit veri propriae at. Eu viris erroribus principes sit, ei mucius mentitum constituam sed. Ubique fierent in eam, eu posse mollis urbanitas ius, sed id labores mandamus posidonium. In quis corpora usu, ut eam laudem vulputate scribentur, id tollit invidunt maiestatis eum. <br /><br /><font size="5"><font size="3"><b><font color="#339900">CONTENT 3</font><br /></b></font><font size="2">eam, eu posse mollis urbanitas ius, sed id labores mandamus posidonium. In quis corpora usu, ut eam laudem vulputate scribentur, id tollit invidunt maiestatis </font><br /><br /><br /><hr /><br /><font color="#000000" size="1">Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev  Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev</font> <br /></font>]]></description>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 07:28:15 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Slow turizem]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">743-2555-1</guid>
	<title><![CDATA[Wellness center Adria Ankaran]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Solarij/Wellness-center-Adria-Ankaran.htm?solarij=2555&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<b>Poskrbeli bomo za vaše dobro počutje</b> <br />Novost v ponudbi Adrie je wellness center s pokritim bazenom. Skozi vse leto si boste lahko privoščili kopanje v bazenu in sproščujoče masaže. Tudi pozimi boste lahko ohranjali zagorelost v našem solariju, vaše telo pa vam bo hvaležno za vsako minuto, ki jo boste preživeli v naših savnah. Še posebej vas želimo opozoriti na večdnevne programe, po katerih boste kot prerojeni. <br /><br />Prebiranje jutranjega časopisa ali vaš popoldanski klepet bosta najbolj prijetna na terasi bazena, kjer vam bodo postregli z odlično kavo, aperitivi ali osvežilnimi pijačami.]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 14:29:17 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Solarij]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fprogram%2f1%2f2006%2fwell1_79674.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2205-3558-1</guid>
	<title><![CDATA[Mag. Maja Pak imenovana za v.d. direktorja STO]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/TTA-Turistična-tiskovna-agencija/Mag-Maja-Pak-imenovana-za-v-d-direktorja-STO.htm?e_casopis=3558&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V prostorih Slovenske turistične organizacije na Dimičevi cesti 13 v Ljubljani je danes potekala izredna seja Sveta zavoda STO. Člani Seje sveta STO so na seji, ki jo je vodila predsednica Eva Štravs Podlogar, usklajeno z Ministrstvom za gospodarstvo za v. d. direktorja STO soglasno izvolili <b>mag. Majo Pak, dosedanjo vodjo področja razvoja in raziskav na STO</b>. <br /><br />Svet zavoda STO bo za izdajo soglasja k imenovanju mag. Maje Pak za v.d. direktorja STO predlog posredoval Vladi Republike Slovenije. <br /><br />]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 07:54:34 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[TTA- Turistična tiskovna agencija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fnewspaper%2f1%2f2010%2fmag.Maja_Pak_288235.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2205-3559-1</guid>
	<title><![CDATA[Nastanitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov, podrobni podatki, Slovenija, junij 2010 - končni podatki]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/TTA-Turistična-tiskovna-agencija/Nastanitvene-zmogljivosti,-prihodi-in-prenočitve-turistov,-podrobni-podatki,-Slovenija,-junij-2010-končni-podatki.htm?e_casopis=3559&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V juniju 2010 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih za <b>5 % več prihodov turistov kot v juniju 2009</b>. Podrobnejše podatke o nastanitvenih zmogljivostih ter prihodih in prenočitvah turistov za junij 2010 objavljamo v podatkovni bazi SI-STAT. <br /><br /><a href="http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3369" target="_blank">Več informacij</a>]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:39:31 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[TTA- Turistična tiskovna agencija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fnewspaper%2f1%2f2010%2fi_feel_-_MALA_288242.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2205-3560-1</guid>
	<title><![CDATA[Inovativni slovenski turizem?]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/TTA-Turistična-tiskovna-agencija/Inovativni-slovenski-turizem-.htm?e_casopis=3560&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[V aprilu smo vas v sklopu aktivnosti Banke turističnih priložnosti Slovenije povabili k sodelovanju v prvem delu <b>nacionalne raziskave o inovativnosti v slovenskem turizmu</b>. Sedaj vas vabimo še v njen <b>zaključni del</b>. Ta je še posebej pomemben, saj skozi njega z vašo pomočjo zbiramo informacije, ki bodo v pomoč pri razvoju <b>nadaljnih ukrepov za spodbujanje inovativnosti slovenskega turizma</b>. Anketa vsebuje 18 vprašanj (z vnaprej pripravljenimi možnimi odgovori) in 20 trditev (izberete stopnjo strinjanja) >> <a href="http://inoturbar.pint.upr.si/inoviranje" target="_blank">VSTOP - ZAKLJUČNA ANKETA</a> - (ROK ZA ODDAJO ANKET: 5.9.2010) <br /><br />Za sodelovanje in vaš čas, ki bo dolgoročno koristno porabljen, se vam že vnaprej zahvaljujemo. Tudi mi se trudimo, da za vas odpiramo vedno nove priložnosti. <br /><br />Zato vas hkrati vabimo še k <b>postavljanju novih in reševanju obstoječih <a href="http://btps-izzivi.turistica.si/" target="_blank">BTPS izzivov</a></b>, ki jih je postavila prva serija razvojno naravnanih ponudnikov in organizacij (<b>Postojnska jama, Thermana Laško, Kompas Novo mesto, Vivo Catering, Bohinj Park EKO Hotel, Židana marela, Humanitas</b>). Najboljše rešitve bodo v organizaciji Slovenske turistične organizacije, UP FTŠ Turistice in UP Fakultete za management Koper predstavljene na delavnici na Zlatem bobnu 2010.]]></description>
	<pubDate>Tue, 31 Aug 2010 10:53:07 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[TTA- Turistična tiskovna agencija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fnewspaper%2f1%2f2010%2freconstrut_288291.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2205-3561-1</guid>
	<title><![CDATA[HIKING & BIKING, pričetek skupne promocije]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/TTA-Turistična-tiskovna-agencija/HIKING-BIKING,-pričetek-skupne-promocije.htm?e_casopis=3561&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Informacije o kolesarskih in pohodniških poteh ter parkih nordijske hoje avstrijske Štajerske in severovzhodne Slovenije odslej na enem mestu. <br /><br />Kolesar in pohodnik ne poznata meja. Meje občin, regij in držav so zabrisane, saj ljubitelje gibanja vodijo naravne danosti terena ter najrazličnejše kulturne, etnološke, kulinarične in druge turistične zanimivosti. S skupnim nastopom na internetu in prvimi objavami v priznanih evropskih specializiranih revijah so projektni partnerji iz <b>avstrijske Štajerske in celotne severovzhodne Slovenije pričeli z aktivno promocijo turističnih produktov v okviru čezmejnega projekta Hiking & Biking. </b>Pod vodstvom Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota se je povezalo deset partnerjev z namenom, da bi projektno regijo avstrijske Štajerske in severovzhodne Slovenije predstavljali kot območje s kakovostnimi produkti pohodništva, kolesarjenja in nordijskega fitnesa. <br /><br />Novi spletni strani za kolesarje in pohodnike hiking-biking.com in hiking-biking.net predstavljata v slovenščini in nemščini, od zime 2010/11 pa tudi angleščini, številne izbrane ture in kraje, zanimive za pohodnike, kolesarje in ljubitelje nordijske hoje, ter ponujata povezave na podrobnejše informacije o posameznih turah. Hkrati teče promocija z obsežnimi in kvalitetnimi prilogami v priznanih evropskih specializiranih revijah Trekkingbike (Nemčija), Alpin (Nemčija), Op Pad in Outdoor (Nizozemska) in brezplačniku Žurnal (Slovenija), z oglasi v specializiranih revijah (Avstrija, Nemčija, Slovenija) ter z elektronsko promocijo. <br /><br /><b>OSEBNA IZKAZNICA PROJEKTA <br /></b>- Naziv projekta: Rekreacija v naravi – pohodništvo in kolesarjenje brez meja; krajše Hiking & Biking. <br />- Območje: regionalna področja Pomurja, Podravja, Koroške v severovzhodni Sloveniji in celotno regionalno podrocje Štajerske v Avstriji. <br />- Trajanje projekta: od 1. marca 2009 do 29. februarja 2012. <br />- Cilj projekta je razvoj in promocija skupnih cezmejnih turističnih produktov in z njimi povezane turistične ponudbe ter skupne marketinške aktivnosti za pozicioniranje regije kot celoletne počitniške destinacije, s ciljnim osredotočanjem na turiste sedmih evropskih držav. <br />- Projekt je sofinanciran z razpisa Operativnega programa Slovenija Avstrija 2007-2013. Proračun projekta znaša 2,9 milijonov eurov, evropski sklad za regionalni razvoj pokriva 85%, ostala sredstva se sofinancirajo iz javnih in v Sloveniji delno tudi iz zasebnih sredstev. <br />- Partnerji: Center za zdravje in razvoj Murska Sobota (vodilni partner), Steirische Tourismus GmbH, Zavod za turizem Maribor, Mariborska razvojna agencija, Regionalna razvojna agencija za Koroško, Znanstveno raziskovalno središce Bistra Ptuj, Razvojni center Murska Sobota, Prleška razvojna agencija, Regionalna razvojna agencija Mura in Multidisciplinarni raziskovalni institut Maribor. <br />Dodatne informacije: <br />- Vodja projekta: Mojca Makovec Haložan (Center za zdravje ]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 10:49:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[TTA- Turistična tiskovna agencija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fnewspaper%2f1%2f2010%2fHiking%26Biking_Nordijska_hoja_288312.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2205-3562-1</guid>
	<title><![CDATA[Poletna sezona se bo nadaljevala tudi v septembru]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/TTA-Turistična-tiskovna-agencija/Poletna-sezona-se-bo-nadaljevala-tudi-v-septembru.htm?e_casopis=3562&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Avgust je v občini Piran prinesel <b>dobre rezultate</b>. Hotelirji zadovoljni s poletno sezono. Ugodne vremenske napovedi obetajo podaljšanje sezone v september. <br /><br />V vseh namestitvenih kapacitetah v občini Piran so avgusta zabeležili <b>226.869 nočitev</b>, kar je enako kot avgusta lani. Opaziti je za 20 % manj prenočitev domačih gostov, medtem ko je tujih za 13 % več kot avgusta lani. V primerjavi z letom 2008 je bilo nočitev za 2 % več, od tega 1 % manj nočitev domačih in 3 % več nočitev tujih gostov. <br /><br />V hotelih občine Piran so avgusta zabeležili<b> 181.514 nočitev</b>, kar je 4 % več kot lani. Od tega je bilo 33 % prenočitev domačih in 67 % prenočitev tujih gostov. V primerjavi z letom 2008 je bilo nočitev za 10 % več, od tega 22 % več nočitev domačih in 6 % več nočitev tujih gostov. <br /><br />V obdobju od januarja do avgusta letošnjega leta so v hotelih občine Piran zabeležili <b>751.030 nočitev</b>, kar je 6 % manj kot v istem obdobju lani. <br />]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 06:37:13 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[TTA- Turistična tiskovna agencija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fnewspaper%2f1%2f2010%2fblizu_doma_288397.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2205-3563-1</guid>
	<title><![CDATA[Ali ste vedeli...]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/TTA-Turistična-tiskovna-agencija/Ali-ste-vedeli-.htm?e_casopis=3563&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[... da je po Sloveniji je speljanih 10 tisoč kilometrov označenih pohodniških poti.]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 07:29:58 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[TTA- Turistična tiskovna agencija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fnewspaper%2f1%2f2010%2fon-foot-pohodnistvo-small_246422_288404.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2205-3566-1</guid>
	<title><![CDATA[Za aktivno preživljanje prostega časa – eko prireditve]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/TTA-Turistična-tiskovna-agencija/Za-aktivno-preživljanje-prostega-časa-–-eko-prireditve.htm?e_casopis=3566&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Prireditve so nujen sestavni del urbane družbe, saj se s tem dviguje nivo zavedanja zdravega načina življenja in aktivnega preživljanja prostega časa, hkrati pa se pojavljajo pozitivni promocijskih učinki določenega kraja ali regije. <br /><br />V Ljubljani in Mariboru se bosta v tem mesecu potekala:<br /><br /><b><font color="#669900">EKOTEDEN IN EKOPRAZNIK v Ljubljani : 6. - 11. september 2010 <br /></font></b>Tradicionalni teden »Živeti dobro - živeti eko in zdravo« ter 9. ekopraznik v Ljubljani bosta tudi letos posvečena promociji eko in zdravega življenjskega sloga. Letos se bo prireditev začela v ponedeljek, 6. septembra, in se zaključila z 9. ekopraznikom v soboto, 11. septembra na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. <br /><br />Program prireditev EKOTEDNA in 9. EKOPRAZNIKA si oglejte <a href="http://www.itr.si/" target="_blank">tukaj</a>. <br /><br /><b><font color="#669900">1. EKO MARATON MARIBOR <br /></font></b>Organizatorji 1. Eko Maratona Maribor, kolesarske in tekaške športnorekreativne prireditve, ki bo 18. in 19. septembra letos, so za dogodek, ki bo spremljal Evropski teden mobilnosti, zasnovali inovativno obliko promocije. <br />1. Eko Maraton Maribor bo prva tovrstna dvodnevna prireditev v Mariboru, ki letos poseben poudarek namenja ekologiji. <br /><br /><a href="http://www.ekomaratonmaribor.si/page/?" target="_blank">Več informacij <br /></a>]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 10:49:27 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[TTA- Turistična tiskovna agencija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fnewspaper%2f1%2f2010%2flove_green_234949_288530.jpg" type="image/jpg" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2205-3567-1</guid>
	<title><![CDATA[Poslanica generalnege sekretarja UNWTO ob Svetovnem dnevu turizma]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/TTA-Turistična-tiskovna-agencija/Poslanica-generalnege-sekretarja-UNWTO-ob-Svetovnem-dnevu-turizma.htm?e_casopis=3567&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[Letošnja tema Svetovnega dneva turizma, <b><font color="#669900">Turizem in biodiverziteta</font></b>, je tesno povezana z mednarodnim letom biotske raznovrstnosti, katerega namen je povečati zavedanje ljudi o pomenu biodiverzitete za človeštvo in življenje za Zemlji. <br /><br /><a href="http://www.unwto.org/worldtourismday/index.php?lang=E" target="_blank">Oglejte si poslanico</a> generalnega sekretarja UNWTO Taleba Rifaia ob Svetovnem dnevu turizma (v angleščini). <br /><br />Kot vsako leto, je tudi letos UNWTO povabila k sodelovanju v globalnem online fotografskem natečaju z namenom povečanja zavedanja o temi letošnjega svetovnega dneva turizma. <a href="http://www.unwto.org/worldtourismday/photocompetition/photogallery.php?lang=E" target="_blank">Oglejte si fotografije</a>, ki so se uvrstile v natečaj. Fotografije prikazujejo vez med turizmom in biodiverziteto: odvisnost turizma od zdravih eko-sistemov in tudi prispevek turizma k njihovi ohranitvi.<br /><br /><a href="http://www.slovenia.info/?ps_svetovni_dan_turizma=0&clearcache=clear_current_category_cache&rnd=0.4916427288930955" target="_blank">Več informacij</a>]]></description>
	<pubDate>Thu, 02 Sep 2010 11:25:26 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[TTA- Turistična tiskovna agencija]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fnewspaper%2f1%2f2010%2fSDT_288559.JPG" type="image/JPG" />
</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">4626-0-1</guid>
	<title><![CDATA[SIW 2010]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/SIW-2010.htm?ps_siw=0&lng=1]]></link>
	<description><![CDATA[<div align="left"><font size="3"><img title="pasica slo" border="0" alt="pasica slo" src="http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/PASICA_MALA_SLO_263607.jpg" /><br /><font size="2"><br /><br />Zahvaljujemo se vsem, ki <font color="#000000">ste bili prisotni na 13. slovenski turistični borzi, največjem poslovnem dogodku slovenskega turističnega gospodarstva in vas hkrati vabimo, da se udeležite <b>14. slovenske turistične borze</b>, ki bo potekala od <b>26. do 28. maja 2011,&nbsp;v Termah Olimija</b></font><font color="#000000">.<br /></font><br /></font></font></div><div align="center"><font size="3"><font size="2"><b><font color="#009900"><br /></font><font color="#009900"><font color="#009900"><b><a href="http://www.slovenia.info/?ps_siw2010_zelena_turisticna_borza=0&amp;lng=1" target="_self">Zelena turistična borza</a></b><br /></font><br /><br /><font color="#009900"><a href="http://www.slovenia.info/?ps_siw2010_zelena_dobrodoslica=0&amp;lng=1" target="_self">Zelena dobrodošlica direktorja Slovenske turistične organizacije</a></font></font><font color="#009900">&nbsp;</font></b></font><font color="#009900">&nbsp;<br /></font></font><br /><br /></div><div align="center"><font size="3"><font size="2"><b><font color="#009900"><a href="http://www.slovenia.info/?ps_siw2010_zelena_destinacija_slovenija=0&amp;lng=1" target="_self">Zelena destinacija Slovenija</a></font></b><font color="#009900"> <br /></font></font></font><br /><br /></div><div align="center"><font size="3"><font size="2"><b><font color="#009900"><a href="http://www.slovenia.info/?ps_siw2010_zelena_ljubljana=0&amp;lng=1" target="_self">Zelena Ljubljana</a></font></b><font color="#009900">&nbsp; <br /></font></font></font><br /><br /></div><div align="center"><font size="3"><font color="#009900" size="2"><b><font color="#009900"><a href="http://www.slovenia.info/?ps_siw2010_studijska_potovanja=0&amp;lng=1" target="_self">Zelene študijske ture za udeležence iz tujine</a></font>&nbsp; </b></font></font></div><font size="3"><font size="2"><div align="center"><br /><br /><font color="#009900"><b><font color="#009900"><a href="http://www.slovenia.info/?ps_siw2010_program=0&amp;lng=1" target="_self">Program in pomembne podrobnosti</a></font></b> <br /><br /><br /><b><a href="http://www.slovenia.info/?siw_obvestila_2010=0&amp;lng=1" target="_self">Obvestila za razstavljalce</a></b><br /><br /></font><font color="#000000"><br /><a href="http://www.slovenia.info/?ppg_foto_album=1401" target="_self"><b>Fotografije 13. slovenske turistične borze</b><br /></a><br /><b><a href="http://www.slovenia.info/pictures/category/atachments_1/2010/SIW_2010_anketa_10104.pdf" target="_self">Rezultati ankete SIW 2010</a></b><br /><br /></font><font size="1"><font color="#669900"><font color="#669900">Kontaktne informacije:</font><br /></font></font></div><div align="center"><font color="#000000" size="1">Slovenska turistična organizacija</font></div><div align="center"><font color="#000000" size="1">Dimičeva 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenija</font></div><div align="center"><font color="#009900"><br /></font><font color="#009900]]></description>
	<pubDate>Mon, 30 Aug 2010 09:27:46 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[SIW 2010]]></category>
	</item>
<item>
	<guid isPermaLink="false">2227-2683-1</guid>
	<title><![CDATA[Mag. Maja Pak imenovana za v.d. direktorja STO]]></title>
	<link><![CDATA[http://www.slovenia.info/si/Sporočila-za-javnost/Mag-Maja-Pak-imenovana-za-v-d-direktorja-STO.htm?ns_Sporocila_za_javnost=2683&lng=1]]></link>
	<pubDate>Wed, 01 Sep 2010 12:02:42 GMT</pubDate>
	<category><![CDATA[Sporočila za javnost]]></category>
	<enclosure url="http://www.slovenia.info/pictures%2fpress%2f1%2f2010%2fmag.Maja_Pak_288221.JPG" type="image/JPG" />
</item>
</channel>
</rss>