V Sloveniji ima kultura poseben zgodovinski in družbeni pomen. Predvsem po zaslugi kulture in skupnega jezika – slovenščine- so se Slovenci izoblikovali in obstali kot narod. Jezik in kultura sta Slovencem skozi stoletja nadomeščala pomanjkanje lastne države in političnih institucij. Slovenija je ena izmed redkih, če ne pravzaprav edina država na svetu, ki ima za državni praznik dan kulture.

V čast poetu

Dan kulture v Sloveniji zaznamujejo 8. februarja, na dan obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ta je v prvi polovici 19. stoletja ustvaril izjemne pesniške stvaritve, ki veljajo za vrhunsko evropsko romantiko. Ena izmed njih je tudi Zdravljica, ki je slovenska uradna himna. Sporočilnost Prešernove poezije je imela vlogo pri pripravi prvega pravega nacionalnega političnega programa, ki je pomagal oblikovati slovensko nacionalno identiteto. Najvišje slovenske nagrade za najpomembnejše in najbolj odmevne dosežke v kulturi so vsakoletne Prešernove nagrade.

Zasluga protestanta

Enega izmed najpomembnejših temeljev slovenske kulture je postavil še en literat, sicer protestantski pastor Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvo knjigo v slovenščini. S tem je se je slovenščina uradno pridružila evropskim književnim jezikom.

Moč pisane besede in verzov

Književna dela so imela posebno mesto v slovenski kulturi tudi v 20. stoletju, ko so pomemben pečat pustili denimo dramatik Ivan Cankar, pesnik Srečko Kosovel in sodobni pesniki kot so Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Dane Zajc ter pisatelji Vitomil Zupan, Drago Jančar, Boris Pahor in Lojze Kovačič. Številna njihova dela so prevedena v več evropskih jezikov.

Pomen knjige v slovenski kulturi potrjujeta tudi podatka, da je Slovenija po številu tiskanih knjig na prebivalca na vrhu evropske lestvice. V letu 2010 je bila Ljubljana po izboru organizacije Unesco svetovna prestolnica knjige. Maribor pa je bil leta 2012 evropska prestolnica kulture.

Stebri kulture

Slovenija ima zelo dobro razvito mrežo kulturnih ustanov, organizacij in združenj, ki so primerljive s kulturno najbolj razvitimi evropskimi državami. Slovenska filharmonija je med najstarejšimi v evropskem prostoru, saj je stara že preko tristo let.

V Sloveniji sta poklicni operno baletni hiši v Ljubljani in Mariboru ter številna poklicna gledališča. Med njimi so pomembna Slovensko narodno gledališče Drama, Mladinsko gledališče in Lutkovno gledališče v Ljubljani.

Kulturno življenje je zelo pestro in bogato v muzejih, galerijah in kulturnih centrih, med katerimi ima osrednjo vlogo Cankarjev dom v Ljubljani.

Predvsem v poletnem času se v Sloveniji zvrsti nekaj vrhunskih festivalov – Ljubljanski festival v Križankah, festival stare glasbe v Brežicah, Primorski kulturni festival in niz kulturnih prireditev pod okriljem Imago Sloveniae. Zelo priljubljen je tudi Festival Lent v Mariboru.

V Sloveniji je kar 45 stalnih galerij in prek 800 prostorov, kjer so stalno ali občasno predstavljene razstave upodabljajoče umetnosti. V Ljubljani sta najpomembnejši Moderna galerija z eksponati moderne umetnosti in Narodna galerija z zbirko starejše slikarske umetnosti. Slovenska slikarska umetnost je v prvi polovici 20. Stoletja z impresionizmom postala znana v vsej Evropi, po drugi svetovni vojni pa je zaslovela zlasti Ljubljanska grafična šola.

Glasba

V Sloveniji deluje pet profesionalnih orkestrov in vrsta glasbenih umetnikov, ki so znani tudi zunaj slovenskih meja. Velike koncertne dvorane so v Cankarjevem domu, kulturnem in kongresnem centru, ki vsako leto pripravi blizu tisoč prireditev.

Slovenska narodnozabavna glasba je dosegla vrhunec s harmoniko in ansamblom Slavka Avsenika, vrhunec zborovskega petja je vsakoletni festival v Stični, po vsem svetu pojejo in plešejo člani folklorne skupine Franceta Marolta.

Sodobni kulturni utrip klasične glasbe zaznamujejo Slovenska filharmonija, še posebej pa vrhunski glasbeni umetniki - flavtistka Irena Grafenauer, pianistka Dubravka Tomšič in sopranistka Marjana Lipovšek.

V moderni alternativni glasbi je bila po svetu v minulih nekaj desetletjih zelo vplivna skupina Laibach. Vse bolj mednarodno prepoznaven postaja etno - pop izvajalec Magnifico. Velikana slovenske sodobne popularne glasbe ste še Vlado Kreslin in skupina Siddharta. Tudi slovenski didžeji so cenjeni gostje svetovnih plesišč, med njimi izstopa DJ Umek.

Arhitektura

Med del slovenske kulture lahko štejemo tudi arhitekturo. Najslavnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik je bil pionir moderne slovenske in evropske arhitekture 20. stoletja. Ljubljana je prepoznavno zaznamovana z njegovo arhitekturo. Mnogi Plečnikovi učenci so v svojem delu v 2. polovici prejšnjega stoletja dostojno nadaljevali s Plečnikovim izročilom.

Mednarodni kulturni dogodki

V Sloveniji vsako leto poteka še vrsta drugih prireditev, ki so znane zunaj državnih meja. Omenimo denimo le Exodos plesni festival v Ljubljani, festival uličnega gledališča imenovan Ana Desetnica, PEN srečanje na Bledu in literarni festival Vilenica pri Sežani.

Če povzamemo: Izbor kulturnih prireditev, festivalov, koncertov in razstav po Sloveniji je zelo velik in zadovolji tudi najzahtevnejše goste.

Podpora države

Kulturne dejavnosti v Sloveniji so zaradi razmeroma majhnega tržišča deležne občutne podpore in subvencij vlade (približno dve tretjini vseh potrebnih sredstev) in sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti. Zanimiv je podatek, da kulturne dejavnosti prejmejo manj kot 10 odstotkov sredstev od potrošnikov oziroma obiskovalcev kulturnih prireditev. Izjema je seveda zabavna industrija, denimo rockovska in jazz glasba, kjer so umetniki pri zagotavljanju zaslužka prepuščeni svoji iznajdljivosti.