Eden od najzaslužnejših mož za to je bil prav znameniti habsburški nadvojvoda Janez, ki se je v te kraje zaljubil v prvi polovici 19. stoletja, jih pomagal gospodarsko povzdigniti in jih vključil v sodobne tokove pridelave vina; naposled v tem zlatem koščku srednje Evrope ustvaril tudi svoj dom.

Za stalno rezidenco si je nadvojvoda Janez izbral grad Stainz, ki je središče prve med tremi vinskih cestami na avstrijski strani meje, preko katerih poteka pot nadvojvode Janeza. Pravijo ji Schilcherjeva vinska cesta. Za Stainzem najbolj markantna postaja na Janezovi poti proti jugu sta Kitzek, središče Sausalerske vinske ceste. Še južneje pa naletimo na imena ljubkih krajev, kot so Ehrenhausen, Gamlitz in Leutscah, ki so 'nosilni stebri' Južnoštajerske vinske ceste. Ta se 'naslanja' na mejo s Slovenijo, ki danes obe državi in deželi bolj združuje kot ločuje.

Tudi na južni strani meje, na slovenskem Štajerskem, se pot nadvojvode Janeza dotakne treh vinskih cest oziroma markantnih krajev, ki jo označujejo. Prvi je skoraj 600 metrov visok vrh Sv. Urban, nekak reliefni simbol Gornje slovenjegoriške vinsko-turistične ceste. Prav blizu pod njim, le da na jugovzhodni strani, je Maribor, drugo največje mesto Slovenije z najstarejšo trto na svetu. Od tam se v njegovo neposredno severno in vzhodno vinorodno  zaledje vije Mariborska vinska cesta. In tu je naposled še Podpohorska vinska cesta, razdeljena na posamezne odseke, ki se na svojem gornjem koncu začenja v Meranovem nad Limbušem. Ta je bil ena od najprepoznavnejših štajerskih postaj v življenju nadvojvode Janeza. Prav tam je namreč leta 1922 kupil posestvo, ki ga je spremenil v priljubljeno občasno rezidenco in naravni 'laboratorij' za preizkušanje ter vzgojo prinešenih in novih sort vina, kmalu pa je postalo tudi izobraževalno središče za napredne vinogradnike in vinarje.