Uživajmo brez meja - Slovenske gorice

Tiskanje Dodaj v turistični vodič

Slovenske gorice imajo veliko podobnosti s Prlekijo, s katero se v veliki meri prekrivajo, vendar kljub temu predstavljajo samostojno gastronomsko regijo. So izrazito gričevnata pokrajina z dolinama Ščavnice in Pesnice, ki se razširita v Ptujsko in Mursko polje. Pri naselju Radenci in v Pesniški dolini je veliko izvirov naravne mineralne vode. Z njo ljudje že stoletja pijejo belo vino kot »špricer« (mešanico vina in mineralne vode) in »škropec« (vino z manjšim curkom mineralne vode). Med vsemi vodami je seveda najbolj znana radenska, na kateri temelji mednarodno uveljavljena blagovna znamka. V Radencih se je po odkritju izvirov mineralne vode v drugi polovici 19. stoletja začelo razvijati zdravilišče, ki je svojo dejavnost razširilo še zlasti po letu 1960 z razvojem zdraviliško-hotelskega središča.



Slovenske gorice so tudi vinorodna pokrajina. Vrsta odličnih vinogradnikov in vinarjev prideluje vrhunska vina. Od leta 1852 v Gornji Radgoni polnijo penino, pripravljeno po klasični šampanjski metodi. K vinom ponujajo na turističnih kmetijah in v gostilnah jedi, med katerimi so lokalne posebnosti.

Podobno kot v Prlekiji tudi v Slovenskih goricah izdelujejo sireke, v manjše stožce oblikovano skuto s soljo, mleto papriko in kumino, ki jih posušijo v peči ali na soncu. Pikantni sireki so okusni prigrizki h kruhu in belim vinom. Značilni pogači Slovenskih goric sta kipjena pogača ali kvasenica in gibanca. Kot pove že ime prve, je izdelana iz kvašenega testa,  v nasprotju z drugo, ki je iz vlečenega in je podobna prleški gibanici. Obe sta obloženi s skuto in kislo smetano. Prvotno so ju pekli ob večjih delih ali praznovanjih, in sicer slani, danes pa pripravljajo tako slane kot sladke.

V pripravljanju jedi ima pomembno vlogo bučno olje, ki je zaščiteno kot štajersko-prekmursko bučno olje in je ena temeljnih prehranskih surovin na celotnem območju severovzhodne Slovenije. V številnih manjših in večjih oljarnah ga pridobivajo po toplem postopku. Vrhunsko blagovno znamko za več vrst bučnega olja, ki ga stiskajo tudi po hladnem postopku, predstavlja oljarna Kocbek 1929 na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Poleg prodaje pripravljajo tudi zelo zanimive pokušnje olj s kruhom. Bučno olje je obvezna zabela hladnih poletnih solat, uporabljajo ga za pripravo peciva in drugih jedi.

Izvrstne so hladne kumare s smetano ali smetanove murke, s katerimi lahko odlično premagujete poletno vročino. Smetana je pogosta sestavina pri pripravi mlečnih in drugih juh. Med juhami je posebnost slivova juha, ki jo odlično pripravijo gospodinje v Destrniku. Od žgancev pripravljajo zlasti ožejene žganke, ki jih skuhajo iz mešanice krompirja in pšenične moke, jih nastrgajo v skledo in zabelijo z ocvirki. Kuhajo tudi ajdove ali hajdinske žganke, ki pa se po pripravi ne razlikujejo od žgancev v drugih slovenskih regijah.

Slikovito gričevnato slovenskogoriško pokrajino sooblikujejo posamezne vasi in trgi ter številne cerkve. Med njimi si velja ogledati vsaj dve najpomembnejši, obe romarski: poznogotsko cerkev sv. Treh kraljev nad Benediktom in veliko romarsko baročno cerkev sv. Trojice s tremi zvoniki in frančiškanskim samostanom v trgu Sveta Trojica, kjer so ob večjih praznikih in romanjih obsežni kramarski sejmi.
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti