Poleg omenjenih znamenitosti si Slovenija že več let prizadeva, da bi zahtevni postopek kandidature in presoje meril za uvrstitev na seznam izpolnile še tri znamenitosti: apneničasta planota 
V postopku uvrščanja na seznam je še Kulturno zgodovinske znamenitosti
O bogati kulturni in zgodovinski dediščini Slovenije se lahko prepričate v številnih muzejih, galerijah in ...
Unescove znamenitosti Sloveniji je uspelo na Unescov seznam svetovne dediščine doslej uvrstiti Škocjanske jame, ki predstavljajo del svetovne naravne dediščine, kot del svetovne kulturne dediščine pa še rudnik živega srebra Idrija in prazgodovinski kolišči na območju Ljubljanskega barja. Uvrstitev na prestižni seznam ne pomeni zgolj promocije znamenitosti, ampak tudi obvezo, da jih bo Slovenija ohranjala za dobrobit celotnega človeštva.
 Naravni biser slovenskega kraškega podzemlja je na Unescovem seznamu že od leta 1986. Večkilometrski sistem vodnih jam, ki jih je v več milijonih let oblikovala reka Reka, obsega osupljive velike dvorane, med katerimi je tudi ena izmed največjih v Evropi. Martelova dvorana je visoka 146 metrov, široka 120 metrov in dolga 300 metrov. Izjemni so tudi naravni mostovi in naravna okna in različne kapniške oblike. Za turistične oglede je še vedno odprt le manjši del jam, v letu 2011 pa so vnovič odprli del jam, ki je bil na voljo za oglede do leta 1965, ko je pot uničila velika poplava.
 Kolišči na območju Ljubljanskega barja sta del znamenitosti, ki obsega 111 kolišč v šestih državah na območju Alp, zgrajenih med letoma 5000 in 500 pred našim štetjem. Zanje je značilno, da se je les, iz katerega so bila ta prebivališča, uspel ohraniti v izjemno dobrem stanju. Ostanki prebivališč, zgrajenih na kolih na robu Ljubljanskega barja - to je bilo v navedenem obdobju še jezero - so sicer danes vidni le v slovenskih muzejih in globoko pod zemljo. Na Ljubljanskem barju so arheologi poleg različnih koliščarskih orodij in celo ohranjenih oblačil uspeli najti tudi doslej najstarejše kolo z osjo na svetu. Staro je približno 5200 let. Dediščine živega srebra. Almadén in Idrija Nekdanji rudnik živega srebra v Idriji se je na Unsecov seznam uvrstil leta 2012 skupaj z rudnikom Almadén v osrednji Španiji. V Idriji so živo srebro kopali od leta 1490 do sredine 90-ih prejšnjega stojetja. V Antonijevem rovu nekoč drugega največjega rudnika živega srebra na svetu je zdaj na voljo slikovit prikaz dela in življenja številnih generacij idrijskih rudarjev in njihovih družin. Biseri narave Narava je Slovenijo velikodušno obdarila z lepotami. Razgibana pokrajina je večinoma poraščena z gozdom, na ... Arhitekturna dediščina Slovenska arhitekturna dediščina je na ogled tako v mestih kot na podeželju. V mestih vas navdušijo lepo ... Sakralna dediščina Najbolj vidni pečati krščanstva na Slovenskem so sakralni objekti, ki jih lahko opazite na skoraj vsakem koraku in ... Komentirajte na Facebooku |
|
