V Sloveniji kot demokratični državi je zagotovljena pravica do svobodne veroizpovedi. Po zadnjem popisu prebivalstva je največ prebivalcev Slovenije katoličanov. Konkretnejši podatki so sledeči:

• 57,8 % katoličani

• 2,4 % muslimani

• 2,3 % pravoslavci

• 0,9 % evangeličani

• 3,5 % verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi

• 10,1 % ateisti

Ostali (22,9 %) se niso želeli opredeljevati.

Pomen katolištva

Katoliška vera je imela skozi zgodovino velik pomen za razvoj slovenskega naroda in ima še zdaj pomemben vpliv v družbi in javnem življenju. Delež prebivalcev Slovenije, ki se opredeljujejo za katoličane, sicer pada. Pred drugo svetovno vojno denimo, naj bi bilo katoličanov kar 88 %, leta 1991 pa okoli 72 %.

V Sloveniji je veliko katoličanov, ki ne obiskujejo pogosto cerkva. Hkrati pa je veliko družin, ki niso katoliške, vendar ohranjajo tradicije in običaje krščanskih praznikov. Velika noč in božič sta v Sloveniji več kot le krščanska praznika, temveč najpomembnejša družinska praznika.

Večina cerkev v Sloveniji je katoliških, med najpomembnejšimi je bazilika Marije Pomagaj na Brezjem.

Druge veroizpovedi

Pravoslavni kristjani so predvsem ljudje, ki so se v času nekdanje Jugoslavije v Slovenijo preselili iz Srbije, in njihovi potomci. Muslimani pa so predvsem nekdanji priseljenci iz Bosne in Hercegovine, ki so si v Sloveniji ustvarili življenje in družine. Za evangeličansko skupnost je značilno, da njeni pripadniki živijo predvsem na severovzhodu Slovenije.

Ločenost vere in države

Religije so ločene od države. Tako denimo v javnih ustanovah ni verskih simbolov, v šolah pa ni verouka.