Dne 29.6.2010 je Slovenska turistična organizacija v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije organizirala delavnico z namenom predstavitve raziskovalnega projekta na nemškem trgu.

Mag. Maja Pak, vodja razvoja in raziskav na STO in dr. Eva Podošovnik Axelsson, samostojna raziskovalka, sta predstavili cilje in metodologijo raziskovalnega projekta, ki je sestavljen iz šestih neodvisnih raziskav, trende na nemškem trgu in spremembe povpraševanja nemških turistov - splošno in v Sloveniji. V nadaljevanju sta predstavili spremembe potovalnih navad nemških turistov, potovalne namere za 2010 ter kako vidijo Slovenijo nemški organizatorji potovanj.

Prezentacija: Mag. Maja Pak, dr. Eva Podošovnik Axelsson: Analiza nemškega trga

V drugem delu delavnice sta Johanna Danielsson in Tomas Larsson iz podjetja Kairos Future predstavila rezultate netnografične študije o pogledih nemških turistov na Slovenijo in konkurenčne države (The Mind of the German Traveller, What bloggers are saying?) ter študijo o tem, kako trži na nemškem trgu naša konkurenca.

Prezentacija: Johanna Danielsson, Tomas Larsson (Kairos Future): The Mind of the German Traveller, What bloggers are saying?

Prezentacija: Johanna Danielsson, Tomas Larsson (Kairos Future): How competitors are approaching the German market?

V razpravi, ki jo je vodil mag. Dimitrij Piciga, direktor STO, smo iskali odgovore na vprašanje: kako uspešno tržiti na nemškem trgu?

Objavljamo poročilo spletne ankete med obiskovalci portala www.slovenia.info, ki je potekala med septembrom in decembrom preteklega leta. Več si preberite v poročilu.

Med 3. in 4. decembrom je v Zdravilišču Radenci potekal 12. slovenski turistični forum na temo turizma v zelenem gospodarstvu. Po zaključku foruma je bila med udeleženci izvedena raziskava o zadovoljstvu z njegovo izvedbo.

Več si preberite v poročilu.

Raziskava ocenjuje stanje konkurenčnosti ponudnikov slovenske turistične dejavnosti in potenciala za prihodnji konkurenčni razvoj panoge.

V raziskavi je med drugim ugotovljeno, da je gospodarsko-finančna kriza je predvsem z vidika nazadovanja gospodarske rasti, zmanjšanja kupne moči prebivalstva in povečanja brezposelnosti, negativno vplivala tudi na konkurenčnost slovenskega turizma.  Dodana vrednost na zaposlenega ,kot sumarno merilo konkurenčnosti. Da se ne bi tudi v prihodnje mednarodna konkurenčnost slovenskega turizma poslabševala, je ključnega pomena prebroditev »kreditnega krča«, zmanjšanje stroškov dela (zmanjšanje davkov in prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje) ter pocenitev stroškov kapitala. Jamstvena shema, s katero je država podprla bančni sistem, doslej še ni dosegla želenih rezultatov.

Več si preberite v poročilu.

V primerjalni analizi (Benchmarkingu) slovenskih naravinih zdravilišč in zdravilišč v Avstiji, Italiji, na Madžarskem in Češkem si lahko med drugim preberete o namenu, cilju in načinu izvedbe primerjalne analize. Cilj analize je opredelitev primerjalih prednosti in pomankljivosti slovenskih naravnih zdravilišč v primerjavi z izbranimi reprezentativnimi zdravilišči iz zgoraj naštetih držav, ki bodo tvorile strokovno podlago za načrtovanje razvojnih in trženjskih strategij na ravni posameznih zdraviliških ponudnikov pa tudi na državni ravni (STO).

Raziskava preučuje modele upravljanja vplivov na zavarovana območja, prepoznava potrebe in pričakovanja različnih deležnikov zavarovanih območij ter opravlja posnetek stanja v slovenskih upravljanih zavarovanih območjih.

Med drugim raziskava navaja pet najpomembnejših elementov zavarovanih območij s katerimi respondenti niso bili zadovoljni. Mednje se uvrščajo neurejeni sanitarije, odpadki, pomanjkanje naravovarstvenih nadzornikov, neprimeren promet in pomanjkanje povezav z javnimi prometnimi sredstvi.

Več si preberite v poročilu.

Namen raziskave je bil pridobiti informacije o hotenjih in potrebah potencialnih gostov kulturnega turizma v Sloveniji, ki bodo osnova za izdelavo smernic v  strategiji kulturnega turizma učinkovitega razvoja

Več si preberite v poročilu raziskave.

S predmetno raziskavo smo želeli pridobiti informacije o številu in strukturi turističnih wellneških ponudnikov v Sloveniji. Ugotoviti smo želeli, koliko je turističnih wellneških ponudnikov v Sloveniji, kakšna je njihova struktura, in analizirati njihovo ponudbo, kar bo osnova za nadaljnje strateške trženjske aktivnosti na tem področju.

V pričujočo analizo je vključenih 57 wellneških centrov, ki smo jih segmentirali v pet kategorij, in sicer:
• medicinski wellness,
• wellneški hoteli,
• drugi hoteli z wellneško ali s spajevsko ponudbo,
• druga nastanitvena wellneška ponudba,
• turistični termalno-doživljajski centri – aqua fun.

Med slovenskim turističnim gospodarstvom in med tujimi TO in TA smo izvedli anketi o prepoznavnosti Slovenije po končanem predsedovanju Svetu EU. O rezultatih ankete si lahko preberete v poročilih.

Z raziskavo o nameri nakupa spominkov, smo želeli ugotoviti kakšne so navade nakupa spominkov tujih turistov in dodano vrednost slogana na spominku (oblikovanje politike distribucije). Ugotovili smo, da dobra petina (22%) anketiranih vedno kupi spominke, le 9% anketiranih pa jih nikoli ne kupuje. 32% spominke kupuje pogosto, 38% pa včasih. Na splošno najpogosteje kupujejo majice oziroma razglednice, pa tudi regionalne kulinarične specialitete. Na splošno je bil slogan »I FEEL SLOVENIA« vprašanim tujcem všeč, ob merjenju dodane vrednosti slogana na spominku, pa se je verjetnost za nakup ob dodatku slogana povečala za 10%. Več si preberite v poročilu.

Od julija do septembra 2006 je na izbranih slovenskih kolesarskih poteh potekala raziskava med kolesarji. Namen raziskave je analiirati slovenske in tuje kolesarje, njihove socio-demografskih značilnosti, dejavnike vpliva in zadovoljstva med obiskom Slovenije, značilnosti obiska različnih kolesarskih točk, značilnosti prihoda in bivanja tujih kolesarjev. Raziskava se je izvajala terensko.

Nekaj glavnih ugotovitev:
• Tuji kolesarji so o Sloveniji najpogosteje pridobivali informacije v internetu (52 %), pogost vir informacij pa so tudi priporočila prijateljev, znancev in sorodnikov (48 %).
• Največ kolesarjev iz tujine je v Sloveniji na počitnicah (41 %), 26 % jih je kot glavni razlog za obisk navedlo rekreacijo oziroma športne aktivnosti, 14 % pa obisk znamenitosti.
• Tuji kolesarji so med bivanjem v Sloveniji najzadovoljnejši z njenimi naravnimi danostmi, z gorskim svetom in z gostoljubnostjo prebivalcev. Najnižjo povprečno oceno sta prejela dejavnika poceni prebivališče in bližina doma.
• Povprečna poraba na osebo med obiskom kolesarske točke je 3106 tolarjev.