V zadnjih desetletjih so si mladi v številnih slovenskih mestih in krajih izborili svoje prostore, kamor se lahko podnevi in zvečer pridejo družiti z vrstniki in se informirati ter izobraziti o številnih področjih. Mladinski centri so eni izmed najpomembnejših prostorov, ki omogočajo povezanost mladih, njihovo aktivno sodelovanje na različnih družbenih področjih ter neformalno izobraževanje in usposabljanje.

Na mladih svet stoji

Vsak mladinski center v Sloveniji skuša glede na razpoložljiva sredstva zagotoviti čim bolj pester in zanimiv program, ki bi pritegnil mlade z različnimi nazori in interesi. Večinoma so v mladinskih centrih tako vedno na voljo info točke z različnimi informativnimi gradivi in brezplačnim dostopom do svetovnega spleta ter prostori za različna srečanja, predavanja in delavnice. Obvezen je tudi prostor za izvedbo glasbenih koncertov in različnih predstav. Velik poudarek delovanja mladinskih centrov je nedvomno v spodbujanju mladih, da postanejo dejavni in ustvarjalni na različnih področjih ter s tem koristni člani družbe. Programi mladinskih centrov, ki jih številni mladi pomagajo izvajati prostovoljno, slonijo na promociji zdravega načina življenja oziroma ozaveščanju o škodljivostih uporabe alkohola in drog ter izogibanju nasilnim in kriminalnim dejanjem.

Za vse generacije

Mladinski centri sicer nikakor niso namenjeni zgolj mladim, torej starim med 15 - imi in 29 - imi leti, temveč privabljajo tudi mlajše in starejše generacije. V več slovenskih krajih veljajo za stebre ponudbe kulturnih in zabavnih prireditev, od katerih so številne brezplačne. Programi mladinskih centrov se namreč praviloma financirajo iz sredstev lokalnih skupnosti in različnih študentskih združenj, pa tudi denimo iz komercialnih aktivnosti, kot je prodaja pijač, s čimer pa ne smejo ustvarjati dobička.

Za nekoliko »drugačne«

Mladi in mladi po srcu, ki se ne prepoznajo v prevladujoči kulturni ponudbi, v Sloveniji niso odrinjeni na rob družbe. Imajo izborjene in zagotovljene prostore, kjer lahko enakopravno izražajo svoj pogled na svet in kulturo ter s tem pravzaprav bogatijo pluralnost družbe. Središča t.i. alternativne kulture so sicer najbolj razvita v večjih mestih, vendar so dejavna tudi drugod. Izpostaviti vsekakor velja središči Metelkova mesto v Ljubljani in Pekarna v Mariboru. Ti dve središči sta s svojim pestrim programom in aktivnostmi, ki temeljijo na strpnosti in spoštovanju vseh ljudi, ne glede na raso, vero in spolno usmerjenost, velik zgled in sta prepoznani daleč preko meja Slovenije. Vsekakor si ju lahko brez vsakršnih skrbi pride ogledati prav vsak. In ravno zaradi te svoje odprtosti in gostoljubnosti središči na nek način tudi izgubljata oznako alternativnosti, saj pravzaprav vsakodnevno privabljata številne, ki se nimajo za privržence t.i. alternativne kulture.