Neprecenljivo in raznovrstno arhivno gradivo se v Piranu neprekinjeno hrani od leta 1173, prepisa najstarejših dokumentov pa segata celo v leti 1036 in 1041. Zbrano gradivo govori o bogati preteklosti mesta, njegovem bližjem in širšem zaledju, večjem delu Istre in o vlogi Pirana v evropskem prostoru. Arhiv hrani več kot 1.800 primerkov notarskih pergamentnih listin (1173-1887), čez 170 dukalov ali doževih pisem (1263-1699), okoli 9.000 testamentov in druge dokumente, ki predstavljajo bogat vir za zgodovinarje, etnologe, umetnostne zgodovinarje, pravnike, jezikoslovce itd. Med številnimi dokumenti in kodeksi velja še posebej omeniti statute občine Piran, med katerimi je najstarejši, iz leta 1307, ohranjen v originalu.