Naročili so jo grofi Barbo za grobnico svoje družine pri Poseolijevi stavbarski delavnici. Blagoslovljena je bila 13. novembra 1859. Celota daje vtis igrivosti trdih in navideznih stavbnih elementov, ki se spreminjajo v slikovit privid kakšnega izdelka iz marcipana, na videz zelo dragocene, vendar začasne odrske kulise. Kot tako, z izrazitimi znaki tovrstnega občutka, jo lahko uvrstimo med najlepše primerke novogotske arhitekture nasploh. Prvotni križ visi sedaj obnovljen na dvorišču šentruperškega župnišča.