Na skalnem griču nad Bizeljsko vasjo stoji grad Bizeljsko (Wisell). V svoji dolgoletni zgodovini, prvič omenjen l. 1404, je imel bizeljski grad pomembno vlogo obrambne postojanke, njegov strateški položaj pa se je izkazal zanimiv za številne plemiške družine.

Bizeljska gospoščina je bila do leta 1441 last krške škofije, nato pa deželnoknežji fevd. Leta 1278 je omenjen vitez Eberhard von Visel, grad pa šele leta 1404 kot castrum Vysell. Po vitezih Bizeljskih so grad upravljali vitezi iz Kozjega, gospodje Dobrnski in Soteški, leta 1532 so bili njegovi najemniki grofje Tattenbachi, ki so v začetku 17. stoletja pridobili v dedno last. Leta 1515 in 1573 so grad zavzeli in oplenili uporni kmetje. Pozneje, po letu 176, so si kot lastniki gradu sledili grofje Wildensteini Dietrichsteini, nato pa je leta 1858 bizeljsko gospoščino kupil knez Weriand Windischgrätz in jo združil s Kunšperkom. Med obema vojnama je bil graščak grof Ceschi a S. Groce, med vojno pa baron Maasburg.

Grad, ki je v zasnovi srednjeveški, kaže danes renesančne in baročne poteze. Manjše pravokotno arkadirano dvorišče obdajajo štirje dvonadstropni trakti, na zahodni strani pa sta na vogalih vitka okrogla stolpa s stožčasto streho.    Likovno zanimiva je kapela z vitko zgodnjebaročno zasnovo, postavljena ob vhodu - kapela Sv. Hieronima iz leta 1623. V sobanah, ki se vrstijo kot niz kontinuiranih prostorov, so ostanki štukatur iz poznega 18. stoletja in dekorativnih poslikav, v njih pa ni skoraj nobene grajske opreme.
V delu gradu pa je urejena vinska klet Klakočar, kjer lahko poskušamo dobro vinsko kapljico iz teh krajev.