Cerkev so verjetno zgradili na pobudo menihov iz Gornjega grada. Morda je na kopi nad vasjo najprej stala le manjša kapela. Najstarejši v listinah najdeni zapis o cerkvi je iz l. 1365. Obstoječa cerkev stoji sredi pokopališča. Sedanja stavba je značilni gotski volumen s širšo in višjo ladjo, ožjim prezbiterijem z zunanjimi oporniki in z zvonikom, ki je zaradi pomanjkanja prostora stisnjen ob prezbiterij. Postavljen naj bi bil l. 1710. Med zunanjima opornikoma je bila na pročelju že okoli l. 1490 naslikana figura Krištofa.

Notranjost gotske, zvezdasto obokane cerkve, zidane pod vplivom koroških stavbenikov, je ohranjena v celoti. Poslikave je Tomaž Fantoni prekril z novejšimi, tedaj modnimi podobami l. 1891. Starejša poslikava verjetno izvira iz časa pozidave sedanje cerkve, iz okoli l. 1485.

V gornji niši glavnega oltarja je največja dragocenost cerkve in eden najstarejših oltarnih kipov, Solčavska Marija. Gre za kip sedeče Matere z otrokom v naročju, ki z levico podpira otrokov obraz. Mati sedi na kamniti klopi, opremljeni z blazino. Gube oblačila ji v ostro lomljenih zavojih segajo do tal. Ikonografsko gre za nadaljevanje tipa Salomonovega prestola. Izdelek sodi v pozno romaniko in v krog delavnic, ki so klesale okrasje v Gornjem gradu in v Križevniški cerkvi v Ljubljani okoli l. 1250.