Gradili so jo med leti 1908–1914. Je mogočna triladijska cerkev v neoromanskem slogu in spada med najlepše historizirajoče sakralne objekte na Slovenskem. Ko je leta 1929 postala bazilika, so v notranjosti postavili mogočne orgle. V njej je pomembna gotska plastika Pieta, iz druge polovice 14. stoletja. 
Tudi Slovenci imamo svoj Lurd. Nastal je na mestu, kjer se reka Brestanica zliva v Savo in nad katerim ima dominantno lego grad Rajhenburg, v katerem so imeli v letih 1881 do 1947 samostan trapisti.
Glavni shodi so na lurško nedeljo po godu Lurške Matere božje in na obletnico posvetitve, ki se praznuje prvo nedeljo v juliju ter Marijini prazniki. Posebej je obiskano vsakoletno srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih na prvo nedeljo v septembru. Tako je tudi slovenski Lurd zbirališče bolnikov in invalidov.