S prihodom Rimljanov zaraste na območju današnjega Drnovega upravno središče Krškega polja: Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. Raziskave konec 19. stoletja so odkrile razsežno rimsko grobišče s številnimi zidanimi grobovi in bogatimi pridatki; ena od grobnic je bila poslikana s freskami. V 60-ih letih izpeljane obsežne arheološke raziskave so bile posvečene osvetlitvi urbanistične strukture in arhitekture mesta. Bogati kapiteli, mozaiki, napeljava centralnega ogrevanja v nekaterih objektih pa tudi nekajkilometrski vodovod iz vasi Izvir do mesta onstran Krke pričajo o središču keltskih Latobikov, ki so med drugim znani po svojstvenih hišastih žarah, v katerih so konec 1. in v 2. stoletju pokopavali svoje pokojne.