
Obsežnemu ozemlju jugovzhodne Slovenije dajejo posebno slikovitost vinorodni griči in cerkvice, grajska poslopja in samostani, mogočni gozdovi in nežni brezovi gaji. Dolenjska, ki si prek slikovitih Gorjancev podaja roko z Belo krajino, ter na zgornjem delu s Posavjem. Je dežela neštetih možnosti oddiha, raziskovanja in užitka, ogleda naravnih posebnosti ter mnogih postojank na poteh dediščine in na vinskih cestah.
Kdor se proti jugu odpravlja iz središča Slovenije lahko pot začne na renesančnem gradu
Turjak, ali v bližnji Rašici, kjer je urejena
Trubarjeva domačija. Oba kraja povezuje učna gozdna pot, ena od sicer številnih urejenih pešpoti na območju
Velikih Lašč, ki se ponašajo z bogatimi kulturnimi tradicijami. Nedaleč stran je
Dobrepolje - veliko kraško polje s Podpeško jamo in največjim lipovim gajem v Sloveniji.
Ribnica, zibelka dolenjskega suhorobarstva, vabi z
Ribniškim gradom z etnološkim muzejem. Tradicionalne obrti si je mogoče ogledati v mestnih delavnicah in na številnih prireditvah. V
Kočevju, ki je središče enega najbolj goznatih predelov Evrope, je priložnost za ogled pragozdnega rezervata v
Kočevskem Rogu, za obisk Ledene jame ali Željnskih ja, ter za sprostitev ob jezeru ali ob reki Rinži. Urejene so pohodniške, učne, kolesarske in konjeniške poti. Kdor išče odmaknjene dežele, mora obiskati Kostelsko. V skrivnostno deželo nad sotesko reke Kolpe vabi
grad Kostel z bližnjim legendarnim slapom Nežica. Pravljična dežela Petra Klepca ima svoje središče v
Osilnici, dolini s sedmimi cerkvami in raznoterimi možnostmi za oddih: od vodnih športov na Kolpi do pohodniških in kolesarskih poti.
Kdor želi proti jugu potovati z vodami, se bo iz središča Slovenije odpravil za reko
Krko. Od izvira v Krški jami do
Žužemberka, kraja z enim najslikovitejših gradov v Sloveniji, se reka, ki je nekdaj gnala mlinska kolesa, prebija čez pragove, ki zdaj privlačijo kajakaše in kanujiste pa tudi ribiče. Drugačna doživetja ponuja Krkin pritok Temenica, ki prek slikovite doline suhih strug, požiralnikov in brezen vabi v
Trebnje in
Mirno peč.
Reka Krka daje značilno podobo
Novemu mestu, dolenjski metropoli na sedmih gričih. Nedaleč od mesta številnih kulturno-zgodovinskih in sakralnih spomenikov so
Dolenjske Toplice, edini slovenski otoški
grad Otočec sredi Krke ter
Šmarješke Toplice. Bližina Gorjancev obljublja doživetja pohodnikom, kolesarjem in lovcem,
Trška gora nad mestom pa dokazuje, da smo v vinorodni deželi slovitega slovenskega posebneža - cvička.
Tradicije žlahtnih opojnosti, ki jih povezujejo vinske poti, so značilne tudi za Belo krajino, kamor vabijo
Semič, Metlika in
Črnomelj. V bližini Metlike so
Rosalnice z znamenitimi
Tremi farami - tremi gotskimi romarskimi cerkvami iz 14. ali 15. stoletja, stisnjene za skupnim obzidjem. V vasi
Rožanec je iz rimskih časov ohranjeno svetišče sončnega boga Mitre. Okolica Črnomlja vabi s
Krajinskim parkom Lahinja. Tam čez Gorjance, ki zamejujejo Belo krajino, pa se ob Krki vse do njenega izliva v Savo nadaljuje Dolenjska: iz konjeniškega
Šentjerneja vodi v
Pleterje z znamenito kartuzijo ter v
Kostanjevico na Krki s Kostanjeviškim gradom, Forma Vivo, Kostanjeviško jamo in Krakovskim gozdom, edinim ohranjenim pragozdnim ostankom v Sloveniji, kjer se Dolenjska sreča s Posavjem. Ob izlivu reke Krke v Savo vabijo
Brežice z gradom, ki slovi po izjemni viteški dvorani v delu Posavskega muzeja. V bližini mesta, ki se ponaša s Festivalom stare glasbe, so
Terme Čatež in
Grad Mokrice z golf igriščem, ter
Jovsi, močvirna ravnica z bogatim živalskim svetom, predvsem pticami in
Dobrava, hrastov gozd ter najdebelejši slovenski hrast dob v Cundrovcu. Izletniške točke,
Lisca nad Sevnico,
Bohor z bohorskimi slapovi in rastiščem navadne jarice,
Magolnik,
Svibno ter naravne znamenitosti kot so
Ajdovska jama, najdebelejši domači kostanj v Močilnem pri
Radečah.
Stara mestna jedra, muzeji in galerije vabijo obiskovalce k odkrivanju bogate zgodovine. Oboževalci kulture lahko obiščejo številne gradove. V
Sevnici poleg
gradu Sevnica, kjer so na ogled stalne in občasne zbirke ter Lutrove kleti, lahko občudujete arheološko najdišče
Ajdovski gradec, v bližini
Krškega pa
Neviodunum in
Libno ali pa sakralne znamenitosti kot so
Svete Gore v bližini
Bistrice ob Sotli ali
Baziliko Lurške Marije v Brestanici ter številne cerkve, ki krasijo pokrajino. Poročite se lahko v enem izmed gradov, na splavu na reki Savi ali po keltsko, pod drevesom ali ob slapu Sušjek.
V Posavju sigurno ne boste ne lačni ne žejni, če se prepustite namigom vinskih poznavalcev in gostilničarjev ter okusite posavska vina in regionalne kulinarične specialitete na eni izmed treh vinsko turističnih cestah:
Bizeljsko-Sremiški, Podgorjanski in Gornje-Dolenjski ali obiščete Galerijo vin vinorodne dežele Posavje na gradu Rajhenburg v
Brestanici, kjer se nahaja tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica.
Za ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa Posavje ponuja 53 kolesarskih stez, 89 pohodniških poti, za adrenalinske navdušence karting in šolo varne vožnje ter vodne športe kot so čolnarjenje, kajak in kanu ali ribolov. Lahko pa Posavje spoznate tudi s konjskega hrbta ali z zraka, in sicer tako ta se spustite z jadralnim padalom ali poletite z balonom.