Slemenska vas, katere ime izhaja iz priimka Hrvatin, leži v osrčju Miljskega polotoka 120 – 160 m nadmorske višine, z razgledom prek Tržaškega in Koprskega zaliva. Sestavlja jo več gručastih zaselkov. Do njih se vzpnejo ceste z odcepa med Bivjem in Ankaranom in od mejnih prehodov Škofije in Lazaret. V bližini kraja sta na vzpetinah Kaštelir in sv. Mihael ohranjeni prazgodovinski gradišči, kamen iz bližnjih kamnolomov pa so uporabili za gradnjo tržaškega pristanišča.

Lepo ohranjene izkope flišnega peščenjaka vidimo vzdolž učne poti v dolini potoka Fugnan. Že v antiki opisujejo to območje kot rodovitno, bogato z vinogradi in oljčnimi nasadi. V srednjem veku je slovela lokalna vrsta vina »ribolla«. Največji sklenjeni nasad oljk v slovenski Istri je na južnem pobočju Jurjevega hriba. Njegov vrhnji del zajema Resslov gaj, gozd z urejenimi učnimi potmi. Poimenovan je po češkem izumitelju ladijskega vijaka in gozdarju.