Ocenite ponudbo:

Grad na Goričkem

InfoKrajiNastanitveAtrakcijeAktivnostiDogodkiHrana in vinoVeč
Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Turistični informacijski center:Javni zavod Krajinski park Goričko
Grad 191
++386 2 551 88 60

TIC 1:Turistično - informacijska pisarna društva SKOURIŠ
Radovci 26
041 615 597
712
Število prebivalcev
328 m
Nadmorska višina
na podeželju
Zdravilna klima
Povprečna poletna temperatura:20 °C
Povprečna zimska temperatura:-2,5 °C
Grad je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka. Leži sredi zahodnega dela Goričkega in sega na vzhodu na greben, kjer meji na Radovce in Vidonce, na zahodu na greben, kjer se stika z Dolnjimi Slaveči, Gornjimi Slaveči in Kuzmo. Po sredi med njima poteka strm greben proti severu do Doliča. Dostop v vas je po cesti iz Bodoncev in po cesti iz Večeslavcev, ki doseže južno mejo pri kužnem znamenju Beli Križ (303 m).

Naselje leži na nadmorski višini od 267 do 390 m. Gručasto središče vasi leži na nadmorski višini 267 m, najvišji del vasi pa je Popelšček z nadmorsko višino 386 m, kjer se proti severu teren dvigne na višino 389 m. 

Naselje, katerega jedro se nahaja na naplavljeni dolini Gračkega potoka in njegovih pritokov, se razprostira po okoliških gričih, ki so večinoma vulkanskega izvora. Pojavljajo se bazaltni tufi, ki so posledica vulkanskega delovanja v okolici Bad Gleichenberga. Vulkanski izbruhi pepela in kamenja v pliocenu so ustvarili razgibane reliefne oblike pri Gradu in v bližnji okolici. Danes tvori bazalt spričo svoje odpornosti visoke gorske kope in ploščata slemena. Bazalt pa je dal tudi nekaj kamnolomov, ki so danes opuščeni, v preteklosti pa so ga ljudje uporabljali kot gradbeni material in je bil v prvi polovici prejšnjega stoletja znan daleč naokoli.

Na bazaltnem grohu stoji tudi grajski kompleks. Zaradi kamninske sestave je to strma pokrajina z vsekanimi dolinami, v katerih je voda v teku tisočletij ustvarila slikovite kanjone, ki svojo podobo najlepše razkrijejo pozimi. Vzpeti svet sestavljajo skrilavci, gnajsi, blestniki, amfiboliti in filiti, v dolinah pa so terciarne usedline peskov, prodov, peščenjakov, glin in laporjev, ki dosežejo velike globine. Zemlja je težka ilovica, pomešana s peskom in prodcem, drugod je spet lapornata, na grebenih tudi prodnata in ob potokih peščena.  

Položnejša pobočja in dna dolin večjih ali manjših potokov so intenzivne njivske in travniške površine. Na dvignjenih in prisojnih legah je nekaj tudi večjih vinogradov in sadovnjakov. Mešani gozdovi se razprostirajo na osrednjem in zahodnem slemenu, na severni strani segajo globoko v dolino pretežno iglasti gozdovi, na jugozahodni strani pa sega ozek pas macesnovega gozda prav do vznožja doline.

Jedro vasi tvori centralni zaselek, imenovan Pörga, ki je s kamnito potko povezan z grajskim poslopjem. V njem se nahajajo skoraj vsi infrastrukturni objekti: občinska stavba z sedežem občine, pošto, kulturno dvorano in krajevnim uradom, šola z vrtcem, cerkev in župnišče, zdravstveni dom, zobna ambulanta, banka, zastopništvo zavarovalnice Triglav, lekarna, cvetličarna, trgovine, gostilne, mlin in oljarna, športno igrišče, gasilski dom, dalje je tovarna konfekcije Grupa Eura (nekdanji M-club), proti severu tudi kamnoseška delavnica in nenazadnje tudi pokopališče.

Neposredno ob dostopu h gradu leži zaselek, imenovan Gornji Grad, ki tvori skupaj s parkom in grajskim poslopjem ter pristavo (kjer je do leta 1972 bila šola) zgodovinsko jedro vasi in je svoj pomen izgubil šele v novejši preteklosti. V tem zaselku stoji gostilna iz leta 1754, ki pa ne obratuje več.

Tretji, po številu prebivalcev največji del vasi, tvorijo po okrog štrlečih vzpetinah in dolinah ležeči zaselki: Marof, Kaniža in Bajna na vzhodnem slemenu poleg gradu, na zahodnem slemenu Majcov breg, Rajbarjev breg, Šandorjev breg, Balažinova graba, Gjerkeševa graba, Pekova graba, Sabolova graba, Tomaševa graba, Rankova graba in Gumilarjev breg, na severu pa Bomecov breg in Bežanova graba.

Naselje je v tesni zvezi z gradom, ki stoji na pomolu strmega griča, obdan s 5 ha parkom, in daje vasi značilno zgodovinsko obeležje.

Vas Grad se v zapisanih zgodovinskih dokumentih prvič pojavi leta 1365 pod imenom Waraliafalo (vas pod gradom), leta 1366 pa kot Waralyafalw in districtu Waralyakurnik (vas pod gradom v upravljanju župnije Podgradje). Leta 1478 se omenja kot Opidum Lyndwa (opidum – trg, kraj s tržnimi pravicami), leta 1498 kot opidum Felsewlyndwa. Ime Lyndwa je precej starejše, saj se je že od leta 1208 uporabljalo, vendar se je nanašalo na grad in posestvo in ne toliko na samo vas. Še v francisejskem katastru iz leta 1860 se namreč za del vasi Grad, ki leži na desnem bregu Gračkega potoka, uporablja ime Kukojca.

Dokumenti imajo za grad in zemljišče naslednjo oznako: Terram quandam nomine Lyndwa ad Ferreum castrum pertinentem iz leta 1208, predicti castri Lyndua et suarum pertinentiarium iz leta 1214, po dolgi vrsti drugih dokumentov se leta 1498 in 1499 omenja castrum Felsewlyndwa

Za naselje se ime Grad v dokumentih uporablja od leta 1952, čeprav je že v zapiskih g. Slaviča iz leta 1918 navedeno poleg imena Gornja Lendava tudi ime Grad.

V preteklosti so bili prebivalci tega kraja predvsem podložni kmetje, kjer so bile značilne cele, polovične, četrtinske in osminske kmetije. Največ je seveda bilo majhnih osminskih kmetij. Ljudje so živeli skromno, saj je na majhnem koščku zemlje živela številčna družina. Zemljiška razdrobljenost je botrovala velikemu izseljevanju našega ljudstva v tujino. Še danes pa se ta razdrobljenost kaže v majhnosti kmetij, saj ena kmetija zajema 1 – 5 ha zemlje.

Ljudje se danes ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, le malo jih redi živino, kvečjemu svinje, piščance in drugo perjad. Ukvarjajo pa se še s sadjarstvom, ponekod z vinogradništvom, ki pa je bolj za domačo uporabo. V vasi so tudi čebelarji, ki svoj med oddajajo na domači trg.

Naselje se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenilo. V vasi je danes 198 gospodinjstev. Nekdanja kmečka gospodinjstva so danes delavsko - kmečka oz. delavska. Stare kmečke hiše so večinoma zapuščene, lastniki jih pustijo, da počasi propadajo ali pa jih prodajo.

V ohranjenih kmečkih hišah živi starejše prebivalstvo, drugače pa prevladujejo prenovljene kmečke hiše in gospodarska poslopja, ki danes služijo drugim namenom. Veliko je tudi novogradenj.

Večina prebivalcev je zaposlenih v Murski Soboti ter okolici, tudi v kraju samem (Grupa Eura, Krajevni urad, občinska uprava, pošta, banka, šola, vrtec, zdravstveni dom itd.).
Precej ljudi pa še vedno hodi na sezonsko delo oz. je za stalno zaposlenih v tujini (Avstrija, Nemčija).

Demografska slika naselja kaže upad prebivalstva vse po letu 1953. Spodaj prikazana tabela nam kaže gibanje števila prebivalstva vasi Grad v obdobju od 1698 do 2002.  


Točka odličnosti : Največji grad na Slovenskem - grad Grad Sedež Krajinskega parka Goričko 


Avtomobilski promet : Kraj je dostopen iz smeri Radenci - Petanjci - Gederovci - Cankova - Ropoča - Dolnji Slaveči - Grad; iz smeri Murska Sobota - Černelavci - Polana - Predanovci - Brezovci - Lemerje - Zenkovci - Bodonci - Radovci - Grad; iz smeri Martjanci - Puconci - Šalamenci - Bodonci - Grad. Izvoz iz avtoceste Vučja vas - smer Gederovci ali Izvoz Murska Sobota - smer Hodoš in nato v Černelavcih smer Grad 
Železniški promet : Postaja Mačkovci ali Hodoš, naprej taxi. 
Avtobusni promet : Relacija M.Sobota - GRAD 


Poštni urad : Grad 
Grad 172 
02 55 88 844 
Zdravstveni dom : ZDRAVSTVENA POSTAJA GRAD 
Grad 186/a 
Zobozdravnik : ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA ŽELJKO LAZAREVIĆ 
Grad 187 
02 55 88 080 
GPS Northing (N) : 46,8019 
GPS Easting (E) : 16,0924 
Fotografije
Skrbnik : Krajinski park Goričko | 031 354 149 | | last modified: 12.10.2013
na zemljevid
GPS N: 46,8019
E: 16,0924
Regija: Pomurska

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto
Noči
Sobe
Odrasli
Soba/Apartma
Otroci
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti