Mesto Lendava je najvzhodnejše slovensko mesto. Nahaja se na križišču več pomembnih poti. Rimljani so to svojo vojaško postojanko na poti Poetovio-Savaria (Ptuj-Szombathely) imenovali Halicanum. Leta 853 naj bi tu posvetili cerkev, po reki poimenovan kraj Lindva pa se navaja v zapisih iz leta 1192, ko je posest, ki je obsegala skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje, kupila rodovina Haholdov; le-ti so se sredi 13. stoletja preimenovali v Banffyje.
V 14.stoletju je Lendava postala trg, župnija se omenja od leta 1334. Leta 1644 so Banffyje zamenjali grofje Esterhazy. Večino 17. stoletja je bilo območje pod dvojno oblastjo: ogrsko in turško. Leta 1867 je postala Lendava mesto in sedež okraja. Evangeličansko občino so ustanovili 1902, vse do 2. svetovne vojne pa je bila tu močna tudi židovska skupnost. O bogati preteklosti pričajo številne, ogleda vredne kulturne znamenitosti. Svojevrstno doživetje je že sprehod po starem delu mesta v središču Lendave, ki ga odlikujejo ahitekturno zanimive zgradbe, številni gostinski in trgovski lokali, gostom pa je na voljo tudi turistično informacijski center.